V Obrtno-podjetniški zbornici se zavzemajo za to, da se gostincem povrne škoda zaradi napačnih interpretacij vladnih odlokov. Foto: BoBo
V Obrtno-podjetniški zbornici se zavzemajo za to, da se gostincem povrne škoda zaradi napačnih interpretacij vladnih odlokov. Foto: BoBo

Predloge zbornice so obravnavali člani upravnega odbora OZS-ja. "Med našimi ključni predlogi sta kritje izpada prometa po vzoru Avstrije in kritje fiksnih stroškov, in sicer za vse tiste, ki jim je bilo z odlokom prepovedano poslovati. Želimo si, da bi vlada naše predloge upoštevala ter nam tako pomagala ohraniti podjetja in delovna mesta v malem gospodarstvu," je poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh.

OZS med drugim predlaga, da se v devetem protikoronskem zakonu v celoti zagotovijo sredstva za pokrivanje stroškov obveznega testiranja, in sicer do preklica epidemije. Prav tako predlagajo poenotenje cen testiranja različnih javnih zavodov po Sloveniji.

Poudarili so tudi, da je zaradi epidemije močno prizadeta likvidnost številnih slovenskih podjetij, ki po njihovih navedbah stežka zagotavljajo potrebna likvidna sredstva za stroške dela. "Ker delodajalci nimajo likvidnostnih sredstev, naj regres za letni dopust za leto 2021 delavcem plača država," so zapisali.

Prav tako predlagajo mesečni temeljni dohodek za tiste, ki so registrirali dejavnost po 1. septembru 2020. Trenutno je ukrep pridobitve temeljnega dohodka podaljšan do 31. marca, vendar so do njega upravičeni le samozaposleni, ki so začeli opravljati dejavnost do 1. septembra 2020.

V zbornici predlagajo, naj bodo do temeljnega dohodka upravičeni tudi samozaposleni, ki so bili registrirani najpozneje na 1. januarja 2021. "Pogoj za pridobitev temeljnega dohodka je upad čistih prihodkov od prodaje (več kot 20 odstotkov) v prvem kvartalu 2021 v primerjavi s prvim kvartalom v 2019," so predlagali.

Nedosledna razlaga veljavnih odlokov razburila gostince

Predlagajo podaljšanje moratorija na posojila

Spomnili so, da bo kmalu potekel moratorij na posojila, kar po njihovih navedbah zbuja skrb zlasti tistim, ki jim je z odlokom še vedno prepovedano opravljanje dejavnosti (gostinstvo in turizem). "Zato predlagamo sistemski ukrep, ki bi podaljšal moratorij za dodatnih 12 mesecev; če ne vsem, pa vsaj tistim, ki ne smejo opravljati dejavnosti," so zapisali.

Drugi predlogi OZS-ja so še, da bi bili do ukrepov pomoči upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. marcem 2020. "Predlagamo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odložijo in da se s tem prav tako ne omeji upravičenost do ukrepov pomoči. Delodajalcem naj se zaradi likvidnostnih težav omogoči daljše obdobje za izplačilo odpravnine oziroma in možnost obročnega odplačila," so sporočili in dodali, da pri kritju fiksnih stroškov predlagajo razširitev lestvice.

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih naj se ne izključujejo, še pozivajo v zbornici. Državna pomoč (čakanje na delo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, višja sila in karantena) naj se povrne neposredno delavcu, zato da delodajalci ne zalagajo svojih sredstev in potem predolgo čakajo na povrnitev od države.

Zavzemajo se še, da tistim podjetjem, ki kljub epidemiji poslujejo uspešno, ne bi bilo treba vračati državne pomoči ter da se najemnikom nepremičnin v zasebni lasti krije višje nadomestilo v sklopu mesečnih fiksnih stroškov ali pa da se jim povrne celotna najemnina na podlagi dokazila o plačilu.

Člani upravnega odbora so obravnavali tudi zaplete pri interpretaciji odlokov, ki se navezujejo na poslovanje gostincev v segmentu pravna oseba – pravna oseba.

Gostilne bi bile lahko za zaposlene v istem podjetju odprte, med inšpektorji zmeda

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri zbornici Blaž Cvar je poudaril, da je sekcija ves čas opozarjala in spraševala gospodarsko ministrstvo, zakaj gostinski lokali ne bi mogli poslovati na enak način kot menze v podjetjih, njihov odgovor pa je bil, da gostinci teh storitev ne smejo opravljati.

"Prepričani smo, da je bila storjena napaka pri tolmačenju odlokov. Zato menimo, da smo upravičeni do nadomestila za škodo, ki je bila gostincem storjena," je poudaril Cvar. Vlado pozivajo, da v devetem protikoronskem zakonu gostincem povrne nadomestilo za poslovno škodo, ki jim je bila povzročena v času prepovedi opravljanja storitev v segmentu pravna oseba – pravna oseba.

Novih pet milijonov evrov pomoči delodajalcem

Zavod RS za zaposlovanje je znova nakazal pomoč delodajalcem na podlagi protikoronske interventne zakonodaje, in sicer skupno nekaj več kot pet milijonov evrov. Skupno so s tega naslova doslej izplačali 469,1 milijona evrov, so sporočili z zavoda.

2,96 milijona evrov je zavod izplačal za čakanje na delo, 2,09 milijona evrov pa za karanteno in višjo silo. Januarja in februarja letos je zavod prejel več kot 57.000 vlog delodajalcev po interventni zakonodaji. Samo februarja jih je bilo več kot 24.000, od vseh letošnjih pa so jih rešili več kot 36.000. "Prednost pri reševanju dajemo povračilu nadomestila plače zaradi čakanja na delo in subvencijam za skrajšani polni delovni čas, saj gre v teh primerih za delodajalce, katerih poslovanje je zaradi epidemije okrnjeno in nujno potrebujejo finančno pomoč," so pojasnili. Za vse interventne ukrepe skupaj so med epidemijo prejeli več kot 230.000 vlog, v povprečju 21.000 na mesec. Največ jih je bilo za čakanje na delo (60 odstotkov), 10 odstotkov za skrajšani polni delovni čas in 30 odstotkov za karanteno.