Smo v globalni energetski krizi?
Tajnikar: "Za višanje domačih cen električne energije ni nobenega razloga"

Vsa Evropa se je znašla v primežu nezadržne rasti cen energije. Zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji je povpraševanje po energentih trenutno večje od ponudbe. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se cene energije septembra na letni ravni povečale za več kot 17 odstotkov. Nekatere države članice Unije so veliko stavile na ukrepe Evropske komisije, a Bruselj je danes državam ponudil zgolj nabor ukrepov, s katerimi lahko cene energentov poskušajo ukrotiti same. V Odmevih je nekaj pojasnil na to temo podal Peter Novak, dolgoletni profesor strojne fakultete Univerze v Ljubljani ter ustanovitelj visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu. Z njim se je pogovarjal Igor E. Bergant.


Bruselj predstavil predloge za reševanje energetske krize

Najprej me zanima vaš komentar odziva Evropske komisije in njen nabor ukrepov za spoprijemanje s temi visokimi cenami?

Čudim se, da Evropska komisija ni poiskala vzrokov za tako povišanje cen. Namreč, ni res, da je kdor koli zmanjšal dobavne količine. Plina je dovolj. Če ga Evropa ni naročila in so zaloge v plinohramih nekoliko nižje, kot so bile lani pred zimo, je to krivda naših energetikov v Evropi. Torej, vzroki niso v pomanjkanju elektrike ali goriv, plina in nafte. Vzroki so v špekulacijah, ki jih nekdo vodi.

Zanimivo, problematika pa je globalna, višanje cen zemeljskega plina, električne energije. Ampak vidimo, da ima recimo Kitajska težave s pomanjkanjem in visokimi cenami premoga. Ali smo v bistvu priča globalni energetski krizi – in če, kako dolgo bi lahko trajala?
Smo priča globalni energetski krizi. Razlog pa je, kot sem že pred dnevi omenil, tako imenovani današnji sistem kapitalizma, ki je dal trgu prednost pred kakovostno oskrbo prebivalstva in industrije. Mi nismo nobene elektrarne v Evropi zaprli. Elektrike je toliko kot pred krizo, kot lani pozimi, pa vendar je cena šla gor za štirikrat, petkrat. Torej, gre za nenormalno špekulacijo, ki bi jo morala Evropska komisija zaznati in ugotoviti. Osebno mislim, ker imamo povzročeno energetsko krizo tudi v Južni Ameriki, ker imamo krizo v ZDA in ker Savdska Arabija noče povečati črpanja nafte, da je to neki dogovor, kjer bi pravzaprav želeli poudariti, da se ve, kdo je gospodar, in da prehod v zeleni program ne bo tako enostaven, če ne bomo mi pohiteli.

Če se vrnemo k ukrepom članic Evropske unije, tudi Slovenije: kaj od tega, kar predlaga Evropska komisija in kar so naredili v nekaterih drugih državah, bi lahko storili tudi pri nas? Na davčnem področju in recimo z nekakšnimi vavčerji za najbolj ogrožene?
Ne pozabimo, mi imamo dolgoročni sporazum z Gazpromom, v katerem so določene končne cene plina. Gazprom je obljubil, da bo svoje obveznosti v celoti izpolnjeval brez povišanja cen, če te niso določene v sami pogodbi. Druga stvar pa je, kaj lahko država naredi. V primeru elektrike lahko zmanjša vse dajatve, saj je cena kilovatne ure praktično 30 odstotkov vsakega računa. Po drugi strani imamo pa pri plinu nekoliko težjo situacijo. Tukaj bi lahko zadeve uredili z DDV-jem ali pa z zmanjšanjem nekaterih drugih prispevkov. V Sloveniji se ne sme oziroma se ne bi smela energija povečati več kot za nekaj odstotkov, ker mi imamo dolgoročne pogodbe z vsemi. Razen v primeru, če bo prišlo do izrednih slučajev pri dobavi zaradi hude zime. V tem primeru pa se mi zdi, da bi morala Nemčija pospešiti odprtje Severnega toka.

Cene elektrike se višajo tudi zaradi odvisnosti od fosilnih goriv

Zanimiv primer je Francija, kjer so se protesti proti visokim cenam začeli že pred 14 dnevi. Tam je država omejila cene plina, napovedala vavčerje za najbolj ogrožene, hkrati predsednik in predsedniški kandidat Macron napoveduje nekakšno reindustrializacijo Francije tudi z vlaganjem v manjše jedrske elektrarne. Slovenija seveda ni Francija, ampak ali bi lahko kdo to razumel tudi kot nekakšen kažipot za kakšno drugo evropsko državo?
Mislim, da veste, da so Francija in nekatere evropske države, med njimi tudi Slovenija, sklenile poseben dogovor o nadaljnjem razvoju in uporabi jedrske energije. Skupaj s Finsko hočejo pritisniti na Evropsko komisijo, da bi priznala, da je jedrska energija obnovljiv vir, kar je seveda popolnoma iluzorno.