"Kriza je zdravstvena in ekonomska in pri sprejemanju ukrepov je nujno iskanje kompromisov," je poudaril gospodarski minister. Poudaril je, da so številna podjetja na robu preživetja. Foto: TV Slovenija (zajem zaslona)

Kot je na vladni novinarski konferenci dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, je pomembna novost za podjetja, ki so jim pomagali ukrepi čakanja na delo ali skrajšan delovni čas, ob tem pa so jim ostali drugi stroški, predvsem povračilo nekaterih fiksnih stroškov. "V fiksnih stroških skušamo zajeti štiri vrste stroškov: najemnine, nadomestilo za stavbna zemljišča, zavarovalne premije in energetske stroške," je naštel minister.

Gantar predlaga srečanje vseh strank. IJS: Vrh lahko traja dolgo.

Pojasnil je, da bodo podjetja sredstva za pokritje fiksnih stroškov prejemala od 1. oktobra do konca leta, torej za čas treh mesecev. Upravičene bodo pravne in fizične osebe, ki so bile registrirane pred 1. septembrom 2020 in imajo vsaj enega zaposlenega, samozaposleni in družinski poslovodje.

Upravičena bodo podjetja, ki so jim letni prihodki padli vsaj za 40 odstotkov. Znesek se bo izračunal na podlagi določenega odstotka prihodkov od prodaje v letu 2019. Fiksni stroški so ocenjeni kot 10 odstotkov od prihodkov prodaje, kar mesečno znaša nekaj manj kot odstotek letnih prihodkov, je pojasnil minister.

Podjetja, ki jim bodo v obdobju od oktobra do decembra prihodki padli za od 40 do 70 odstotkov, bodo upravičena do 0,6 odstotka letnih prihodkov od prodaje. Tista, ki jim bo promet padel za več kot 70 odstotkov, pa bodo prejela 1,2 odstotka. Največja pomoč za omenjeni kvartal pa bo 1000 evrov na zaposlenega. Najvišji znesek, ki ga bodo lahko prejela podjetja, je 3 milijone evrov oz. 800.000 evrov za podjetja, ki so ustanovljena po 1. oktobru 2019.

Vlada že pripravlja naslednji sveženj

"Opozorili so nas, da bodo velike ovire, ker lahko ukrepe koristijo le podjetja, ki imajo poravnane davčne in druge obveznosti," je dejal Počivalšek in pojasnil, da lahko takšna podjetja na podlagi prejšnjih ukrepov zaprosijo za odlog obveznosti in izpolnijo ta pogoj.

Šesti sveženj, ki bo po navedbah Počivalška vreden milijardo evrov, prinaša tudi temeljni mesečni dohodek za verske uslužbence, elektronske skupščine in občutno višje kazni, celo do 10 tisoč evrov za nedovoljeno zbiranje ljudi. Sicer pa je vlada že začela pripravljati še sedmi sveženj ukrepov, kjer bodo skušali najti tudi rešitev za zvišanje minimalne plače. "Razmere se tako hitro spreminjajo, da se moramo iz meseca v mesec prilagajati dogodkom z novimi rešitvami," je dejal Počivalšek.

Šircelj: Prvi svežnji so bili učinkoviti

"Ta kriza je drugačna, je sektorska. Nekateri so v slabšem položaju kot drugi ‒ storitve, gostinstvo, turizem, transport. Ti sektorji so deležni posebnih ukrepov," je na novinarski konferenci dejal minister za finance Andrej Šircelj. Šesti protikoronski sveženj ukrepov je po njegovih navedbah nujen, ker se povečuje tveganje tudi na gospodarskem in finančnem področju.

Vlada sprejela šesti protikoronski sveženj, ki prinaša delno nadomestilo fiksnih stroškov podjetij

"Dejstvo je, da so ukrepi za ohranjanje delovnih mest nujni. Prvi svežnji so bili učinkoviti. Maja je bilo 90.415 nezaposlenih, oktobra nekaj več kot 83.000," je dejal minister. Poudaril je, da Slovenija ohranja zaupanje na finančnih trgih, kar dokazujejo tudi napovedi bonitetnih agencij in podatki Evropske komisije. "Lahko se zadolžujemo po relativno ugodnih obrestnih merah," je poudaril Šircelj.

"Pomagamo tako na fiskalni kot monetarni strani. Obe delujeta z roko v roki," je dejal minister. Kot je pojasnil, se poroštvena shema spreminja s tem, da se poveča možnost poroštva z 10 odstotkov od prihodkov na 25 odstotkov oziroma na dvakratni znesek stroškov dela. "Na strani poroštev se spreminjajo nekatere administrativne ovire, kot je na primer obvezani pobot," je dodal.

Poudaril je, da je sedanja poroštvena shema relativno slabo izkoriščena. "Osnovni razlog je, da je likvidnost gospodarstva dobra. Rastejo tudi depoziti prebivalstva. Poroštvena shema je bila na razpolago, a ni bila dovolj izkoriščena, ker ni bilo velike potrebe. Poslovne banke so svojo nalogo opravljale brez poroštvene sheme," je pojasnil Šircelj.

Odlog plačila posojil in davkov

S šestim protikoronskim svežnjem zakonov vlada odlog plačila posojil podaljšuje do 31. 1. 2021 z možnostjo podaljšanja za šest mesecev. Kot je dodal finančni minister, bodo do takrat tudi mednarodne finančne institucije določile okvire, ki bodo dajali možnost tovrstnih ukrepov na finančnem trgu. "Zato je tudi določen takšen datum, ki je relativno kratek," je pojasnil.

Med ukrepi je minister omenil še odlog plačila davkov oziroma prispevkov, ki podjetjem omogoča, da odložijo tako davke kot prispevke in si s tem zagotovijo boljši likvidnostni položaj. "Sprejete so bile tudi nekatere rešitve pri uvozu opreme, predvsem zdravstvene. Brez plačila davka na dodano vrednost," je navedel Šircelj.

Gostinci napovedujejo val odpuščanj in zapiranj lokalov

V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) napovedujejo nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov, saj ocenjujejo, da predlog šestega protikoronskega zakona ne bo rešil njihovih težav. Gostinci obenem opozarjajo, da nikoli niso bili vir okužb, zato je zapiranje gostinskih lokalov krivično. Pričakovali so, da bo predlog, ki ga je v torek sprejela vlada, pomagal tej najbolj prizadeti panogi, predvsem pa, da bodo do pomoči upravičeni vsi, ki so bili z odlokom zaprti, so sporočili z OZS-ja.

Gostinci vladne ukrepe za pomoč gospodarstvu ocenjujejo kot nezadostne. : BoBo/Borut Živulović
Gostinci vladne ukrepe za pomoč gospodarstvu ocenjujejo kot nezadostne. : BoBo/Borut Živulović

"Z odlokom smo morali zapreti svoje obrate, za kar nismo sami krivi. Nesprejemljivo je, da morajo delodajalci po predlogu zakona pokrivati več kot 40 odstotkov nadomestil plače zaposlenih, ki so na čakanju na delo. Nadomestilo plač bi morala država kriti v celoti. Prav tako so velik problem fiksni stroški, najemnine in posojila. Tudi tu so kriteriji absolutno prestrogi," je opozoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju Blaž Cvar.

Glede na to, da je bilo najavljeno, da javni poziv za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu v času covida-19 ne bo zajel manjših podjetij, torej samostojnih podjetnikov in podjetij z do štirimi zaposlenimi, ter ostalih, ki so po registraciji dejavnosti pri tem pozivu izločeni, so predlagali, da se pomoč zanje vključi v šesti protikoronski sveženj. "Na žalost tudi tu nismo bili uslišani," je zapisal Cvar.

V sekciji ocenjujejo, da predlog ne bo zadostno pomagal panogi, zato je pričakovati nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov. Kot zgled gostinci navajajo sosednjo Avstrijo, kjer so bili ukrepi za pomoč gostinstvu učinkoviti. Predlagajo pa tudi znižanje DDV-ja, veljavnost turističnih bonov za vse turistične panoge ter sprejetje interventnega zakona za turizem in gostinstvo.