Lani je newyorški indeks S&P 500 poskočil kar za 30 odstotkov in redkokdo verjame, da letos lahko ponovi tako visoko rast. Včeraj je S&P 500 (3.237 točk) izgubil četrtino odstotka, elitni Dow Jones (28.583 točk) pa 0,42 odstotka. Foto: Reuters
Lani je newyorški indeks S&P 500 poskočil kar za 30 odstotkov in redkokdo verjame, da letos lahko ponovi tako visoko rast. Včeraj je S&P 500 (3.237 točk) izgubil četrtino odstotka, elitni Dow Jones (28.583 točk) pa 0,42 odstotka. Foto: Reuters

Nepredvidljivi Donald Trump je vsaj začasno pregnal optimizem z delniških trgov. Potem ko so ameriške sile v zračnem napadu v Bagdadu ubile poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds generala Kasema Solejmanija, so vodilni newyorški delniški indeksi v petek izgubili skoraj odstotek, vlagatelji pa so raje stavili na varne finančne inštrumente. Cena zlata je tako v ponedeljek zjutraj poskočila vse do 1.588 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ po letu 2013. V primerjavi z začetkom lanskega januarja je bilo tako zlato že 23 odstotkov višje. Kar nekaj sicer še manjka do rekordnih 1.920 dolarjev iz septembra 2011, toda ob tako ekspanzivni denarni politiki, kot jo vodijo vodilne centralne banke, zgodovinski vrh ni nedosegljiv.

Nafta brent se je v petek zavihtela vse do 70,74 dolarja, včeraj pa je bila pod 68 dolarji. Foto: Reuters
Nafta brent se je v petek zavihtela vse do 70,74 dolarja, včeraj pa je bila pod 68 dolarji. Foto: Reuters

Nafta brent nad 70 dolarji
V igri "poiščimo varen pristan" se je tudi švicarski frank okrepil, v primerjavi z evrom je pri dobrih 1,08 franka za evro dosegel najvišjo raven po septembru. "Hudo zaostrovanje razmer v Perzijskem zalivu bi lahko prineslo ekstremne politične in gospodarske turbulence in vplivalo na finančne trge," so si bili v prvih odzivih po smrti Solejmanija enotni borzni analitiki. V časih, ko se svetovno gospodarstvo ohlaja, je bilo neugodno tudi to, da so močno poskočile cene nafte. Brent se je za hip zavihtel že nad 70 dolarjev za 159-litrski sod, podobno kot sredi lanskega septembra po napadih na savdske rafinerije. Pri banki Goldman Sachs pričakujejo, da bo tudi tokrat skok cen nafte kratkotrajen, razen če v Hormuški ožini, skozi katero gre petino svetovne ponudbe nafte, ne bo resnejših težav z dobavo.

Kriptovalute, torek ob 19.00tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin+9,90 %7.950
ether+9,50 %143
XRP+10,4 %0,212
bitcoin cash+17,3 %242
litecoin+10,9 %46,4
EOS+9,85 %2,86

Paladij tudi letos neustavljiv
Čeprav Perzijski zaliv za finančne trge ostaja kot sod smodnika, ki lahko vsak hip eksplodira, so se delniški indeksi v tem tednu že umirili, opaziti je tudi že nekaj zelene barve. Vseevropski indeks Stoxx 600 je včeraj ob rasti delnic proizvajalcev polprevodnikov (Microchip Technology je zvišal oceno svojih prihodkov v tekočem četrtletju) pridobil 0,2 odstotka in je le 0,4 odstotka pod rekordom, doseženim 27. decembra. Frankfurtski DAX30 (13.226 točk) se je po zaslugi petodstotne rasti delnic Infineona povzpel za 0,76 odstotka. Kupci na naftnem trgu včeraj niso bili več tako pogumni (brent je izgubil več kot odstotek in zdrsnil pod 68 dolarjev), zlato pa je ostalo blizu ponedeljkovih ravni in je bilo popoldne vredno okrog 1.570 dolarjev. Vrednost paladija, ki se je lani povzpela kar za 54 odstotkov, je pri 2.032 dolarjih dosegla nov rekord.

Banka Goldman Sachs pravi, da bo cena zlata pomladi pri okrog 1.600 dolarjih za unčo, lahko pa bi bila še višja, če bi se geopolitična trenja zaostrila. Foto: Reuters
Banka Goldman Sachs pravi, da bo cena zlata pomladi pri okrog 1.600 dolarjih za unčo, lahko pa bi bila še višja, če bi se geopolitična trenja zaostrila. Foto: Reuters

Saudi Aramca "izgubil" 200 milijard
V zadnjih dneh je bilo precej pozornosti namenjene naftni družbi Saudi Aramco, katere delnice so decembra začele kotirati na borzi. Če je bila javna ponudba delnic (šlo je za največji IPO v zgodovini) zelo uspešna, pa je sledilo obdobje padanja tečaja. V ponedeljek so bile tako delnice že 10 odstotkov nižje kot 16. decembra, s čimer je bilo podjetje vredno dobrih 200 milijard dolarjev manj. In to kljub precejšnji rasti cen nafte, kar bo seveda pozitivno vplivalo na Aramcov dobiček. Padec delnic je povezan predvsem s strahom, da se bo Iran na Solejmanijev atentat odzval z napadi na naftno infrastrukturo v Savdski Arabiji. Iran bi lahko izvedel tudi kibernetske napade. Enega takšnih je Saudi Aramco doživel leta 2012, ko je huda škoda doletela okrog 35 tisoč računalnikov.