Pri Zavarovalnici Grawe poudarjajo, da gre pri izravnalnem odtegljaju za minimalni znesek, ki ga mora zavarovalni agent izpolniti, in dodajajo, da je minimalne cilje mogoče doseči že ob povprečnem naporu. Foto: BoBo

Javno znani primeri iz slovenskih zavarovalnic, kjer zavarovalnim zastopnikom enostransko spremenijo vrednosti provizij, in primerom samozaposlenih zastopnikov, ki opravljajo delo za eno zavarovalnico z vsemi elementi delovnega razmerja, se priključujejo tudi nekatere druge nenavadne prakse v zastopništvu. V Zavarovalnici Grawe so zastopniki deležni neobičajnega obračunavanja provizij, kjer kljub večji učinkovitosti zastopnik prejme na koncu meseca manj denarja. Zavarovalni zastopniki pri Zavarovalnici Grawe so namreč deležni razmeroma nenavadnih pogodb. Ob pogodbi o zaposlitvi z delodajalcem sklenejo tudi ločeni dogovor o variabilnem delu plače, ki je sestavljen iz provizij od sklenjenih zavarovanj, nagrad, dogovorjenih z internimi akti, in "izravnalnega odtegljaja." To predstavlja pavšalni znesek 20 evrov, pomnožen s številom mesecev, kolikor je zastopnik zaposlen pri zavarovalnici, pri čemer ne sme preseči zneska osnovne plače.

V praksi to pomeni, da delavec, ki s sklenjenimi zavarovanji zasluži, denimo, 400 evrov provizij in je zaposlen pri zavarovalnici dve leti ‒ torej 24 mesecev ‒ ostane brez variabilnega dela dohodka, saj se od 400 evrov odšteje 480 evrov izravnalnega odtegljaja. Pri tem se 80 evrov "minusa" prenese v naslednji mesec, ko izravnalni odtegljaj skupno z rednim mesečnim znaša že 580 evrov (500 evrov za 25. mesec in 80 evrov negativnega stanja, ki se delavcu prenese v naslednji mesec). Bistveno pri tem pa je, da dogovor o variabilnem delu plače, ki ga zavarovalnica sklene z delavcem, vključuje tudi določbo, po kateri lahko Zavarovalnica Grawe delavca, ki ima negativen variabilni del plače več kot trikrat v zadnjih petih mesecih, odslovi iz razloga nesposobnosti.

Enkrat v minusu; vedno v minusu
V praksi to pomeni, da, kot nam je zaupal eden izmed zastopnikov, ostane delavec po določenem obdobju prikovan na osnovno plačo brez variabilnega dela. Prenos negativnega stanja variabilnega dela prihodka pa pomeni tudi nenehno možnost odpovedi. Ta praksa sicer ni neobičajna, saj ima več slovenskih zavarovalnic v pogodbah o zaposlitvi določbo, po kateri mora zastopnik s provizijami doseči določeno vrednost, pri čemer ga zavarovalnica lahko odslovi, če trikrat v obdobju petih ali šestih mesecev tega cilja ne doseže. Poslovni model zavarovalnice Grawe pa se tu razlikuje ravno v tej točki, da so cilji pri drugih zavarovalnicah, pri katerih razpolagamo s podatki o načinu zaposlitve zastopnikov, omejeni le na en mesec, pri Graweju pa mora, s prenosom negativnega izkaza v naslednji mesec, zastopnik, ki v enem mesecu ne bi naredil nobene dodane vrednosti, že v naslednjem mesecu svoj učinek podvojiti, v nasprotnem primeru bo negativni prenos prešel tudi v tretji mesec, posledično pa bo zastopnika že mogoče odpustiti zaradi nesposobnosti.

Zavarovalnice imajo pri določanju prihodkov za zastopnike v praksi proste roke in so omejeni zgolj z zakonom o minimalni plači Foto: BoBo

Zastopnik ni kaznovan, "zgolj ne prejme dela plače"
Ko smo na Grawe naslovili vprašanja o pomenu izravnalnega odtegljaja, so nam odgovorili, da so uvedli "objektivna merila za preverjanje uspešnosti dela posameznega zastopnika". S temi merili skušajo ugotoviti, ali zastopnik dosega zastavljene cilje, in če jih presega, je tudi ustrezno nagrajen z variabilnim delom plače. "Izravnalni odtegljaj (torej ni odtegljaj v dobesednem pomenu besede) je zgolj eden izmed sestavnih delov variabilnega dela plače vsakega zastopnika. Gre za znesek, ki smo ga izračunali na podlagi preteklih povprečnih rezultatov dela zastopnikov in za katerega smo prepričani, da bi ga moral vsak povprečni zastopnik ne samo vsakomesečno dosegati, temveč celo presegati," trdi predstavnica družbe Vera Kocbek in dodaja, da je pogoj za izplačilo variabilnega dela prav preseganje izravnalnega odtegljaja.

Na naše vprašanje, kako se pavšalni "izravnalni odtegljaj" razlikuje od sicer čedalje pogostejše prakse pravno vprašljivih pogodbenih kazni, Vera Kocbek odgovarja, da je "pogodbena kazen namreč predvidena za primere, v katerih nekdo ne izpolni svoje obveznosti. Če je dogovorjena pogodbena kazen, mora tisti, ki krši svojo obveznost, nasprotni stranki plačati določen denarni znesek, tj. pogodbeno kazen." Nasprotno pa, tako Kocbekova, zavarovalnica Grawe od svojih zastopnikov, tudi če z rezultati ne presežejo zahtevanega izravnalnega odtegljaja, "ne zahteva nikakršnega plačila. V tem primeru zastopnik "zgolj" ne prejme izplačila variabilnega dela plače."

"Izravnalni odtegljaj spodbuja k izboljševanju dela"
V Zavarovalnici Grawe ob tem dodajajo, da je njihov cilj imeti lastno prodajno mrežo uspešnih in zadovoljnih zastopnikov, v kar tudi vlagajo "veliko naporov in denarnih sredstev". Zato zavračajo namigovanja, da bi pri poslovnem modelu izravnalnega odtegljaja šlo za načrtno odpovedovanje pogodb zastopnikom, ki potem ko izčrpajo svoj krog prijateljev in znancev kot potencialnih strank, zavarovalnico zapustijo, medtem ko njihove stranke ostanejo zavarovane. Tovrstna namigovanja Kocbekova ocenjuje kot dejstvo, da si "nekateri delo zastopnika predstavljajo drugače, kot je v resnici," saj si morajo zastopniki veliko prizadevati prav za pridobivanje novih strank.

Kocbekova ob tem trdi, da z vlaganjem v izobraževanje zaposlenih zavarovalnici ni v interesu odpuščati svojih zastopnikov. "Zavarovalnim zastopnikom, ki zastavljenih ciljev ne dosežejo, nudimo vso ustrezno podporo in pomoč pri doseganju ciljev v naslednjem obdobju. Zastavljene cilje je mogoče doseči že ob povprečnem naporu, kar ne nazadnje dokazuje to, da velika večina zavarovalnih zastopnikov zastavljene cilje (in s tem tudi izravnalne odtegljaje) dosega oziroma jih celo presega." Zato ocenjuje, da izravnalni odtegljaj večino zastopnikov "uspešno spodbuja, da rezultate svojega dela nenehno izboljšujejo," medtem ko je nedoseganje ciljev izjema.

"Zavarovalnice imajo proste roke"
Na inšpektoratu za delo na vprašanje, ali je tak poslovni model nezakonit, odgovarjajo, da primera ne poznajo in da brez konkretnega vpogleda oziroma opravljenega nadzora primera ne morejo strokovno komentirati. Opozarjajo pa, da je minimalen obseg pravic delavca, torej tudi plače, določen z Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivni pogodbi. V konkretnem primeru je torej bistveno vprašanje, ali je pri pogodbi o zaposlitvi upoštevan minimum pravic, ki jih določajo veljavni predpisi, poudarjajo pri inšpektoratu in dodajajo, da imajo pri tem omejene pristojnosti. Na inšpektoratu ob tem opominjajo, da ima delavec na voljo možnost pisno zahtevati izpolnjevanje obveznosti delodajalca in zahtevati tudi morebitno sodno varstvo. Prav tako pa lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, saj inšpektor nima pristojnosti, da bi izterjal morebitna neizplačana denarna sredstva.

Pri inšpektoratu za delo so v zadnjih treh letih obravnavali več kot 100 kršitev delovne zakonodaje, v približno polovici primerov pa je šlo za kršitve pri plačilu za delo. Foto: BoBo

Tudi v Sindikatu finančnih organizacij Slovenije (SFOS) s konkretnim primerom zavarovalnice Grawe niso seznanjeni, zato ga težko komentirajo, je dejala sekretarka sindikata Maja Konjar. Obenem pa je poudarila, da je temeljna težava na področju zavarovalništva panožna kolektivna pogodba iz leta 2011, ki med drugim določa, da se plače zastopnikov določajo na podlagi provizije ali glede na izvršitev plana za posamezne zavarovalne vrste. "V praksi to pomeni, da je delodajalec omejen le z zakonom o minimalni plači, medtem ko ima pri variabilnem delu praktično proste roke." Konjarjeva ob tem dodaja, da ima zavarovalnica vselej možnost spremeniti vrednost posameznih provizij in tako vplivati na variabilni del plač. Na zastarelost kolektivne pogodbe pa, tako Konjarjeva, kaže tudi njen tarifni del, kjer v devetih tarifnih razredih najnižja osnovna plača le v treh razredih presega bruto minimalno plačo. Prav zato si v SFOS-u prizadevajo za prenovitev kolektivne pogodbe.

Približno polovica kršitev povezana s plačilom
Na inšpektoratu za delo so sicer v preteklih treh letih obravnavali več kot 100 kršitev na področju delovnih razmerij v dejavnosti zavarovalništva, od tega je v skoraj polovici primerov šlo za kršitev glede plačila za delo. V letu 2016 je bilo skupno odkritih 27 kršitev, od tega 7 kršitev na področju plačila za delo. V letu 2017 je bilo v zavarovalništvu ugotovljenih 30 kršitev, od tega 16 kršitev glede plačila za delo, medtem ko so inšpektorji v letu 2018 (do 19. 12.) našteli 50 kršitev, od tega 22 kršitev na področju plačila za delo.