Brez investicijskih olajšav bi v davčno blagajno letno lahko priteklo 200 milijonov evrov. Foto: BoBo
Brez investicijskih olajšav bi v davčno blagajno letno lahko priteklo 200 milijonov evrov. Foto: BoBo

Očitno veliko stavi tudi na zvišanje dajatev: od prispevkov za delodajalce do davka na dobiček. Na zadnjega zato, ker je očitno po njihovem mnenju efektivna stopnja prenizka.

Dobiček je obdavčen z 19-odstotno stopnjo. Dejansko, ker podjetja upoštevajo tudi zakonske olajšave, pa je bila lani efektivna stopnja 13,1-odstotna. Še vedno je bila nekoliko višja kot leto prej, ko je bila 11,7 odstotna. Toda to ne pomeni, da vsi plačujejo po 13-odsotni stopnji, temveč zgolj tisti, ki investirajo in vlagajo v nove izdelke. Od 105 tisoč predloženih obračunov je 630 podjetij izkoristilo olajšavo za raziskave, in dobrih 20 tisoč za investicije. Manj kot četrtina torej uveljavlja olajšave, preostale tri četrtine plačujejo po predpisani stopnji.

To so zbirni podatki, pravi nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič in opozori, da nihče ne navede, ali gre za velika oziroma majhna podjetja. "Na koncu bomo lahko ugotovili, da imajo nekatera velika slovenska podjetja, ki se štejejo za uspešna, visoke olajšave in zaradi tega je tudi znesek olajšav tako visok."

Odprava olajšav bi prinesla 200 milijonov
Podjetja so lani osnovo za obdavčitev dobička zaradi vlaganj v raziskave znižala za 240 milijonov, in še 820 milijonov zaradi investicij. Skupaj torej za dobro milijardo nižja davčna osnova zaradi teh dveh olajšav. Odprava bi pomenila dodatnih 200 milijonov v proračunu. "Če računamo samo olajšave za raziskave in razvoj ter investiranje, je to ena cela milijarda in 63 milijonov. Če od tega vzamemo 19 odstotkov, je to 202 milijona," preračuna Simič.

Dodatnih 200 milijonov evrov več davka od dobička bi torej plačala podjetja, če ne bi bilo tako imenovanih investicijskih olajšav. Dodatno breme ne bi padlo na vse, temveč po večini na večja, uspešna podjetja, ki si investicije in vlaganja v razvoj lahko privoščijo.