Sveženj davčnih zakonov, ki ga je DZ sprejel v torek, vsebuje spremembo dohodnine, tako da bodo tisti s prihodki nad 1,64-kratnikom povprečne plače prejemali višje neto plače in imeli ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost. To bo povzročilo 106 milijonov evrov manj pobranih davkov, kar se bo deloma nadomestilo z zvišanjem davka na dobiček podjetij za dve odstotni točki, na 19 odstotkov.

Glasovanje o odložilnem vetu je predlagala interesna skupina delodajalcev v državnem svetu, saj jih je zmotilo povišanje stopnje obdavčitve dohodka pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov. Po njihovem mnenju ni razlogov za povečanje davka, temveč so potrebne strukturne spremembe.

Ministrica: Davek ostaja na razmeroma nizki ravni
Opozarjajo, da se plače zaposlenih v gospodarstvu s spremembami pri dohodnini razbremenjuje premalo v primerjavi s tem, kar vlada daje javnim uslužbencem. V zvišanju davka od dohodkov pravnih oseb pa vidijo nepotrebno odvzemanje razvojnega potenciala podjetjem in opozarjajo, da bo "država od podjetij pobrala spet več, kot bo vrnila zaposlenim".

S tem se ni strinjala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki je poudarila, da efektivna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji ostaja na razmeroma nizki ravni, in spomnila, da se z novelo zakona višina olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj ne spreminja. Da je obdavčitev davka od dohodka pravnih oseb med najnižjimi v Evropi, sta opozorila tudi svetnika Dušan Semolič in Branimir Štrukelj.

Brez veta na drugi del davčne reforme
Predstavniki delodajalcev so predlagali glasovanje o odložilnem vetu tudi na drugi del davčne reforme, in sicer novelo zakona o dohodnini, saj menijo, da ni razlogov za tako skromne spremembe. A predlog ni prejel zadostne podpore državnih svetnikov.

Državni zbor bo moral o noveli zakona znova odločati, pri čemer bo potreboval podporo več kot polovice vseh poslancev.