Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem letošnjem četrtletju po prvih podatkih statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,5 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in število delovnih dni, se je v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 0,4 odstotka, v primerjavi s tretjim trimesečjem lani pa za 2,1 odstotka. "Zaostanek Slovenije za ravnjo iz leta 2008, ki je bil v letih po izbruhu krize med večjimi v EU-ju, se v zadnjih dveh letih tako hitreje zmanjšuje," ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po njihovih besedah podatki o rasti BDP-ja v prvih treh četrtletjih potrjujejo pričakovanja tako Umarja kot drugih domačih in mednarodnih institucij o nadaljevanju okrevanja gospodarske dejavnosti v Sloveniji.

Rast izvoza kot gonilo BDP-ja se je v tretjem četrtletju po podatkih statistikov umirila. Izvoz se je namreč v primerjavi z istim obdobjem lani okrepil za 4,5 odstotka, potem ko je bila v drugem trimesečju rast izvoza 6,1-odstotna. Ta upočasnitev je predvsem posledica visoke rasti v lanskem tretjem četrtletju, menijo v Umarju. Na drugi strani se je nadaljevala tudi medletna rast zasebne porabe (1,3 odstotka), kar so nakazovali že tekoči kazalniki porabe gospodinjstev, so še zapisali.

Upočasnjuje se tudi uvoz. V tretjem trimesečju je zrasel za 1,7 odstotka, potem ko je bil v drugem četrtletju štiriodstoten. Ker se uvoz upočasnjuje hitreje kot izvoz, je saldo menjave s tujino dejansko k rasti BDP-ja v tretjem četrtletju prispeval več kot v prvih dveh trimesečjih. Pozitivni prispevek je bil pri 2,3 odstotne točke.

Zasebna poraba gospodinjstev prav tako še naprej ugodno vpliva na gospodarsko dejavnost. V tretjem četrtletju se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 1,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot v drugem trimesečju in za 0,7 odstotne točke več kot v prvih treh mesecih leta. Kazalnik zaupanja potrošnikov je bil v tretjem četrtletju na praktično najvišji ravni doslej, gospodinjstva pa še naprej povečujejo predvsem trošenje trajnih dobrin, ki se je v času krize najbolj zmanjšalo.

Rasla je tudi poraba države, končna poraba pa je bila tako v medletni primerjavi višja za 1,2 odstotka.

Bruto naložbe so upadle in se glede na lansko tretje četrtletje zmanjšale za 2,6 odstotka. Glavni razlog je upad naložb v gradbene objekte, saj so ob izteku investicijskega cikla v komunalno infrastrukturo, sofinancirano s sredstvi EU-ja, upadle za 11,6 odstotka. Podjetja so kot pozitivni znak po drugi strani povečala naložbe v opremo in stroje. Rast teh je bila v medletni primerjavi 5,5-odstotna. "Takšna gibanja so nakazovali predvsem dobri izvozni rezultati, proces razdolževanja in postopno izboljšanje dostopa do virov financiranja," so še povzeli na Umarju.

Deflacija vztraja na račun nižjih cen goriv
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra glede na november lani znižale za 0,5 odstotka. V enem letu se je blago pocenilo za 1,6 odstotka, storitve pa so se podražile za dva odstotka. Cene življenjskih potrebščin so se medtem na mesečni ravni zvišale za 0,1 odstotka.

Po ugotovitvah državnih statistikov so k letni deflaciji največ (1,1 odstotne točke) prispevale nižje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se pocenila za 18,8 odstotka, pogonska goriva pa za 15,7 odstotka. 0,2 odstotne točke so prispevale za pet odstotkov nižje cene počitniških paketov in za 3,3 odstotka nižje cene osebnih avtomobilov. 0,1 odstotne točke so prispevale še za 2,4 odstotka nižje cene pohištva in talnih oblog.

Najbolj so se znižale cene prevoza (sedem odstotkov), v skupini rekreacija in kultura (1,8 odstotka), stanovanjske opreme (1,4 odstotka) in stanovanj (1,1 odstotka). Zvišale so se med drugim cene raznovrstnega blaga in storitev (6,5 odstotka), komunikacij (4,3 odstotka) ter gostinskih in nastanitvenih storitev (1,4 odstotka).