V štirih opozicijskih strankah menijo, da si slovenski davkoplačevalci zaslužijo jasen odgovor na vprašanje, ali je bil Darsov razpis za vzpostavitev prodajnega in nadzornega sistema za e-vinjete "prirejen z namenom, da se posel zagotovi točno določenemu izbrancu vladajoče politike". Kot so zapisali v zahtevi za sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ, so v medijih zasledili cel kup navedb in podatkov, ki jih navdajajo z zaskrbljenostjo, da je odgovor pritrdilen.

Dars je na razpisu za vzpostavitev sistema elektronske vinjete izbral slovaški Skytoll, ki je oddal ponudbo v vrednosti 15,7 milijona evrov brez DDV-ja. Poleg njega sta ponudbo oddala še Iskratel v partnerstvu z madžarskima ARH Informatics in Dataking Informatikai ter konzorcij podjetij Marand, Telekom Slovenije, Pošta Slovenije in Kapsch. Ponudba Iskratela z madžarskima partnerjema je bila vredna 14,2 milijona evrov brez DDV-ja, ponudba Maranda s partnerji pa 33,4 milijona evrov. Vsaj Iskratel je že napovedal pritožbo na Darsovo izbiro.

Sporno spreminjanje javnega razpisa

Več medijev je po izbiri izvajalca poročalo, da izbrani Skytoll nima izkušenj z vzpostavitvijo nadzornega sistema za e-vinjete, pa tudi, da je Dars javno naročilo večkrat spremenil. Spremembe naj bi omogočile Skytollu konkuriranje za posel v Sloveniji.

Po poročanju časopisa Delo je Dars med drugim spremenil zahtevano referenco, da so ponudniki vzpostavili vsaj en sistem za tehnični nadzor e-vinjete, ki temelji na samodejnem prepoznavanju registrskih tablic in ki vključuje vozila do nosilnosti 3,5 tone. Z dodatkom k razpisu so kot referenco dovolili tudi vzpostavitev sistema za tehnični nadzor cestninjenja za tovorna vozila, je navedlo Delo.

Skytoll je sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila vzpostavil na Slovaškem in Češkem. Na Češkem je sistem v veljavi od 1. decembra 2019, podatek pa je po poročanju Dela pomemben zato, ker je Dars v razpisu od ponudnikov zahteval, da so referenčni sistem vzdrževali v delovanju najmanj 12 mesecev. Dars je kot rok za oddajo ponudbe sprva določil 4. november, vendar v tem primeru Skytoll še ne bi izpolnjeval zahteve glede 12-mesečnega vzdrževanja sistema. V Darsu so pozneje rok premaknili na 1. december.

V Darsu so očitke o prirejanju razpisa večkrat zanikali. Ponovili so, da je bil njihov edini cilj dobiti usposobljenega ponudnika, s pomočjo katerega lahko poskrbijo za digitalizacijo družbe ter uporabnikom slovenskih avtocest in hitrih cest po 13 letih omogočijo prijaznejši način cestninjenja.

"Razpis je bil izpeljan v skladu s področno zakonodajo in povsem transparentno, Dars pa niti v fazi priprave niti v fazi objave razpisa ni bil v neposrednem stiku z nobenim od potencialnih ponudnikov, saj je vsa komunikacija potekala izključno na portalu za javno naročanje," so jasni.

Sorodna novica Kaj je Dars dobil za več kot četrt milijona evrov od avstrijskega upravljavca avtocest?

Več kot četrtmilijonsko avstrijsko svetovanje

TV Slovenija je poročala, da si je Dars pri pripravi razpisa pomagal tudi z avstrijskimi kolegi iz Asfinaga in z njimi podpisal pogodbo v vrednosti 274.500 evrov. S pogodbo bi Asfinag Darsu dobavil izvorno razpisno dokumentacijo v nemškem jeziku, dobili bi tudi prevod razpisne dokumentacije in svetovanje, ob tem pa se, kot je poročala televizija, strokovnjaki sprašujejo, zakaj je Dars za pridobitev tega, sicer javno objavljenega dokumenta, odštel toliko denarja.

Odzvali so se tudi na sodelovanje z Asfinagom in pojasnili, da so z njimi julija lani sklenili svetovalno pogodbo, saj je avstrijski vinjetni sistem konceptualno in organizacijsko neposredno primerljiv s slovenskim, Slovenija pa je že pri uvedbi vinjet leta 2008 za zgled uporabila ravno Avstrijo.

"Asfinag, ki je v 100-odstotni lasti avstrijske države, je zaupanja vreden poslovni partner in za razliko od zunanjih svetovalcev v postopku vzpostavitve sistema elektronske vinjete v Sloveniji nima komercialnih interesov," so še poudarili.

Z avstrijskimi kolegi so tako na Darsu pregledali njihove tehnične rešitve na konkretnih primerih ter dobili vpogled v aplikacije, arhitekturo sistema in izvajanje cestninskega nadzora na primeru e-vinjete.

"Tovrstnega znanja in praktičnih izkušenj ni mogoče pridobiti iz nobene javno dostopne dokumentacije, saj gre za del Asfinagove poslovne skrivnosti," so še poudarili pri upravljavcu slovenskih avtocest.