Gospodarska rast in okrevanje po covidni krizi močno vpliva na trg dela. Delodajalci tako vse težje najdejo delovno silo, močno se je povečala ponudba študentskega dela. Ob tem je pomemben podatek tudi ta, da je študentov tretjino manj kot pred desetimi leti, hkrati spremenjena zakonodaja že nekaj let ne omogoča fiktivnih vpisov za pridobitev študentskega statusa, način bolonjskega študija pa zahteva več prisotnosti študentov na vajah in predavanjih ter posledično omejuje čas za delo.

Več priložnosti za zaslužek imajo študenti, predvsem pa dijaki, v poletnem času, ko jih po navedbah e-Študentskega Servisa dela okoli 70 odstotkov. Možnosti za zaslužek so trenutno precej pestre.

"Trenutno zaznavamo rekordno ponudbo del, objavljenih imamo več kot 5200 del. Ponudba delodajalcev presega povpraševanje dijakov in študentov," pojasnjuje Carmen Zajc iz e-Študentskega Servisa. Podobno pravijo v Študentskem servisu Maribor. "Trenutno je ponudba del ogromna, če ne kar rekordna. Na to vpliva situacija v državi, kjer je že na področju redne zaposlitve zaznati veliko težavo pri iskanju novih zaposlenih, in začetek poletja," dodaja Melanie Buhin. Nina Mihoci iz agencije Adecco pa poudarja, da ker ponudba presega povpraševanje, imajo delodajalci še večjo stisko, saj že tako primanjkuje kadra.

Največ ponudb je po oglasih na e-Študentskem Servisu za delo v prodaji, gostinstvu in delu s strankami, za strokovna dela v računalništvu, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing. V Mariboru opažajo tudi veliko ponudbe za delo v proizvodnji, v Adeccu pa so poudarili še delo v turizmu, predvsem kopališčih, in skladiščih.

Kakšne so pogoste želje študentov oziroma dijakov?

Medtem ko sami študenti in dijaki najraje izberejo tista dela, ki so povezana z njihovim šolanjem, saj tako pridobijo potrebne izkušnje. Po statistiki študentskega servisa se namreč kar 64 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo.

"V tem trenutku, ko imajo večjo izbiro, se praviloma odločajo za dela z višjo urno postavko in dela, ki nudijo boljše delovne pogoje," pojasnjuje Melanie Buhin. Po besedah Carmen Zajc pa vlogo igra tudi sam ugled delodajalca.

Ob tem si študenti in dijaki želijo predvsem fleksibilnosti. Kaj to pomeni v praksi? "Od podjetij pričakujejo, da se bodo prilagodila njihovim šolskim obveznostim. Poleg tega tudi med študenti ostaja velika težnja po opravljanju dela od doma. Seveda, v kolikor delovno mesto to sploh dopušča," pravi Nina Mihoci.

Urne postavke so to sezono neprimerljivo višje od lanskih

Veliko povpraševanje vpliva tudi na to, da če želijo delodajalci sploh pridobiti delavce, morajo ponuditi višje plačilo. Urne postavke so to sezono neprimerljivo višje od lanskih, pravijo v Adeccu: "Res je, da se je zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo januarja letos povišala, a to ni poglavitni razlog za takšen razkorak v primerjavi z lanskim letom. Vidi se, da se podjetja trudijo nadomestiti pomanjkanje kadra z iskanjem z zaposlovanjem študentske delovne sile."

Podobno ugotavljata tudi druga dva študentska servisa, kjer smo poizvedovali. "Če je urna postavka prenizka, delodajalcem ne uspe pridobiti kandidatov za delo. Glede na naše izkušnje pri posredovanju dela naši referenti opozorijo na prenizko predlagano urno postavko že ob oddaji oglasa," pove Carmen Zajc iz e-Študentskega Servisa. Po njenih besedah se seveda nekateri delodajalci kljub opozorilu odločijo za objavo nižje urne postavke. Nato je odvisno od vrste dela, atraktivnosti, delovnih nalog in ugleda delodajalca, če najdejo kandidata. V primerih, ko jim ne uspe, pozneje postavko zvišajo vsi, ki nujno rabijo kandidate, še zatrdi.

Koliko je sporov med delodajalci in študenti?

Vse sogovornice zatrjujejo, da je sporov med delodajalci in študenti glede plačila opravljenega dela zelo malo. Večino lahko rešijo na samem študentskem servisu s posredovanjem oziroma opravijo vlogo mediatorja. "Podjetja so namreč v primerih neplačil in nepoštene prakse objavljena na črni listi neplačnikov, ki je javno objavljena na spletu in do katere ima prost dostop vsak, prav tako s takšnim podjetjem ne poslujemo več," zatrdi Melanie Buhin iz Študentskega servisa Maribor.

Študentom pa svetujejo, da se pred začetkom dela pozanimajo in dogovorijo o pomembnih zadevah, kot so urna postavka, delovni čas in beleženje ur. Oglaševana urna postavka mora biti tudi plačana, prav tako mora biti plačano uvajanje v delo. Študentu, ki dela osem ur v dnevu, pripada odmor in plačilo za malico.