Ali smo na Pošti Slovenije priča nastajanju podobnega poslovnega modela, kot je bil dolga leta uporabljen v Luki Koper? Foto: BoBo
Ali smo na Pošti Slovenije priča nastajanju podobnega poslovnega modela, kot je bil dolga leta uporabljen v Luki Koper? Foto: BoBo

V Sindikatu poštnih delavcev (SPD), enem izmed dveh reprezentativnih sindikatov na Pošti Slovenije, so pred kratkim izrazili ostro nasprotovanje vključevanju novih pogodbenih prevoznikov v opravljanje poštnih storitev, ki močno spominja na model poslovanja izvajalcev pristaniških storitev (sistem IPS) v Luki Koper, za katerega sta tako inšpektorat za delo kot tudi sodišče presodila, da gre za nezakonito prakso.

To, da Pošta Slovenije za opravljanje nekaterih svojih storitev najema tako imenovane zunanje izvajalce, ni problematično samo po sebi. Z njihovo pomočjo so v zadnjih mesecih med drugim reševali tudi težave z zamudami pri dostavi pošiljk, ki so nastajale zaradi ekstremnih povečanj paketnih pošiljk kot posledica epidemije covida-19, saj jim z obstoječimi kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi niso bili kos.

V SPD-ju so trenutno zaskrbljeni zato, ker se ta sistem najemanja delavcev širi, saj je Pošta objavila več novih razpisov – menijo namreč, da bo postal sestavni del opravljanja osnovne dejavnosti Pošte Slovenije in da ne bo zgolj rešitev za začasno povečan obseg dela, kot je bil decembra.

"Če nam ne bodo prisluhnili, bomo prenehali vročati pisma in pošiljke"

Širitev pogodbenih prevoznikov tudi na prometni križ hitrih pošiljk

Poleg podaljšanja pogodbenih dostav na različnih poštah po državi je poslovodstvo družbe namreč sprejelo tudi odločitev, da bo na zunanje izvajalce preneslo še prevoze pošiljk na prometnem križu hitre pošte, ki so jih doslej izvajali v lastni režiji in z lastnimi dostavnimi vozili. Kot gre razbrati iz dokumentacije javnega razpisa, pri tem ne gre za začasno najemanje delavcev zaradi povečanega obsega dela, temveč za dolgoročno sodelovanje. Z izbranimi ponudniki (prijave so zbirali do 13. aprila) bodo pogodbo o sodelovanju namreč sklenili za pet let (z začetkom veljavnosti 1. julija 2021).

Po prepričanju SPD-ju in Sveta delavcev Pošte Slovenije, ki je na temo zakonitosti poslovnega modela vključevanja zunanjih izvajalcev naročil tudi izdelavo pravnega mnenja, gre pri tem za obliko dela, ki vsebuje elemente delovnega razmerja in je obenem nedopustno urejeno s pogodbo civilnega prava. Tako kot je to potekalo tudi pri modelu IPS v Luki Koper, tudi tukaj zunanji izvajalci delajo po navodilih in pod nadzorom pristojnih oseb, zaposlenih pri Pošti Slovenije.

Taiste osebe zunanjim izvajalcem prav tako razporejajo posamezne naloge, torej jim organizirajo delovni proces. Pri svojem delu delavci zunanji izvajalci uporabljajo tudi osnovna sredstva in opremo, ki je last Pošte Slovenije. Kot je v primeru Luke Koper pred leti izjavila tedanja glavna delovna inšpektorica, bi bil takšen model zakonit le prek agencij za posredovanje dela ali pa z oddajo izvajanja celotne dejavnosti podizvajalcu. V primeru zunanjih izvajalcev Pošte Slovenije pa po navedbah SPD-ja "ne gre ne za eno ne za drugo".

Sindikat poštnih delavcev: Lastniki so na nas v epidemiji pozabili

Pošta Slovenije: Razlog je v lažjem in optimalnem pokrivanju večjih nihanj v obsegu poslovanja

In kaj pravijo na Pošti Slovenije? Pojasnjujejo, da so pred odločitvijo za krepitev outsourcinga zunanjih izvajalcev poštnih storitev "zadevo proučili in menijo, da je v celoti skladna z zakonodajo". Razlog za oddajanje dela storitev zunanjim izvajalcem pa je "predvsem v lažjem in optimalnem pokrivanju večjih nihanj v obsegu poslovanja".

Pogodbeni izvajalci namreč zagotavljajo lastna prevozna sredstva in ustrezno število izvajalcev. "Za razpis za iskanje pogodbenih izvajalcev na tem segmentu smo se odločili zaradi izredno hitro rastočega segmenta paketnih storitev, ob čemer je sedanja situacija zelo nepredvidljiva, saj lahko količine pošiljk izrazito nihajo in bodo sčasoma morda deloma upadle. Poudariti želimo, da hkrati to ne pomeni zmanjševanja redno zaposlenih sodelavcev. Število zaposlenih sodelavcev na področju dostave bomo v letošnjem letu povečali, in sicer predvidoma za 82," so navedli.

Trenutno imajo sklenjene pogodbe za dostavo pošiljk z 10 pogodbenimi izvajalci, ki opravljajo dostavo s 83 vozili – glede na število delavcev, ki v Pošti Slovenije opravlja dostavo pošiljk, pa navedeno število vozil predstavlja "slabe tri odstotke lastnih izvajalcev".

Na vprašanje, ali pri zunanjih podizvajalcih opravljajo tudi nadzor glede spoštovanja delavskih pravic, pa odgovarjajo, da Pošta Slovenije "opravlja nazdor nad izvajanjem pogodbeno dogovorjenih storitev po sklenjenih pogodbah". "Pogodbeni izvajalec se s pogodbo obvezuje, da bo opravljal dostavo pošiljk samo z delavci, ki imajo z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kar tudi preverjamo," so dodali.

SDH: Najem zunanjih izvajalcev skladen z zakonodajo

In če je nepravilnosti v zvezi z modelom IPS-delavcev Slovenski državni holding (SDH-ja), glavni upravljavec državnih naložb, pred leti uporabil kot argument za razrešitev uprave Luke Koper, v Sindikatu poštnih delavcev menijo, da bi moral SDH podobno stališče zavzeti tudi v primeru Pošte Slovenije in model oceniti kot nedopusten. Pojasnilo, ki smo ga prejeli od njih, pa nakazuje vse prej kot to.

Kot so razložili, so se po večkratnem poizvedovanju SPD-ja kot "skrben in odgovoren upravljavec kapitalskih naložb države" za pojasnilo obrnili na poslovodstvo Pošte Slovenije. "Iz njegove vsebine je mogoče zaključiti, da so ukrepi, med katerimi je tudi najem zunanjih izvajalcev, skladni z zakonodajo na tem področju. Prav to je tudi pričakovanje SDH-ja," so razblinili dvome glede morebitne nesprejemljivosti prakse najemanja zunanjih izvajalcev.

Kot je razvidno iz njihovih pojasnil, pa zadnja načrtovana širitev omenjenega "outsourcinga" zanje ni nobeno presenečenje. SDH je namreč po tem, ko se je Pošta Slovenije lansko jesen spopadala z izrazito rastjo paketnega prometa, zaradi česar je prihajalo tudi do težav pri redni dostavi pošiljk, vodstvu družbe izrazil pričakovanja o čimprejšnji izvedbi ukrepov za preprečitev poslovne škode.

"Poslovodstvo je podalo pojasnila o izvedenih in nameravanih ukrepih, med katerimi je bil tudi najem zunanjih izvajalcev," so podrobneje pojasnili na SDH-ju. Na vprašanje, ali v zvezi z modelom najemanja zunanjih izvajalcev storitev posameznim upravam z lastniškimi deleži države morebiti izdajajajo tudi kakšna posebna priporočila, pa odgovarjajo, da je "skladno z vlogami, ki jih imajo ustrezni deležniki v sistemu korporativnega upravljanja, pri izvedbi ukrepov poslovodstvo samostojno, le za posamezne posle, ki so opredeljeni z Aktom o ustanovitvi, potrebuje tudi soglasje nadzornega sveta".

Z odzivom SDH-ja smo seznanili tudi Sindikat poštnih delavcev. Odgovarjajo, da ne vedo, s "kakšnimi pojasnili poslovodstva Pošte Slovenije se je zadovoljil SDH", jih pa medtem še naprej upravičeno skrbijo podatki s terena, da gre za pravno sporen poslovni model. "Glede na to, da zunanji izvajalci pri svojem delu uporabljajo osnovna sredstva Pošte in delajo po navodilih zaposlenih na Pošti Slovenije, obstajajo elementi posredovanja delavcev, kar pa ni skladno z veljavno zakonodajo, saj podjetja, pri katerih so zaposleni zunanji izvajalci, niso registrirana kot agencije. To pomeni, da ti delavci nimajo zagotovljenih enakih pravic, kot bi jih morali imeti, če bi šlo za agencijske delavce. Dvomu, da gre za pravno ustrezen model, pa pritrjuje tudi pravno mnenje, ki ga je pridobil Svet delavcev," so vnovič opozorili.