Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) skupine Krka, se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 30 odstotkov, na skoraj pol milijarde evrov, EBITDA marža pa je znašala 32,5 odstotka.

V naložbe v dodatne zmogljivosti ter v razvoj in raziskave je namenila skoraj 230 milijonov evrov.

Matična družba Krka je lani prihodke povečala za štiri odstotke, na 1,45 milijarde evrov, za prav tako štiri odstotke se je povečal njen čisti dobiček, ki je znašal 258,4 milijona evrov.

Colarič še naprej na čelu

Krko bo tudi prihodnje petletno obdobje vodil Jože Colarič. Nadzorni svet ga je namreč v sredo imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja družbe tudi za obdobje 2022–2027 in mu podelil mandat za sestavo uprave za to obdobje. Preostali člani uprave bodo imenovani na seji nadzornikov novembra letos.

"Na podlagi izkazanega zaupanja bom skupaj s sodelavci nadaljeval uresničevanje zastavljenih usmeritev družbe, ki jih bomo s prenovljeno petletno strategijo v drugi polovici leta še nadgradili. Krko bomo v novem mandatu vodili po začrtani poti mednarodno uveljavljene in inovativne generične farmacevtske družbe, ki uresničuje zastavljene finančne in trajnostne cilje v dobro vseh njenih deležnikov," je poudaril Colarič.

Sorodna novica Nadzorniki Krke za predsednika izvolili Jožeta Mermala

Kam prodajo največ

Colarič je na novinarski konferenci v Novem mestu povedal, da so rast prodaje dosegli v prodajnih regijah: vzhodni Evropi, jugovzhodni Evropi, zahodni Evropi in srednji Evropi. Količinsko so prodajo izdelkov okrepili za sedem odstotkov.

Po prodaji največja regija v skupini je bila s 517,2 milijona evrov in 33,8-odstotnim deležem vzhodna Evropa. Glede na leto prej se je tamkajšnja prodaja povečala za sedem odstotkov.

V Rusiji je skupina Krka lani povečala prodajo za pet odstotkov, na 326,9 milijona evrov. Rast, izražena v rubljih, je znašala 17 odstotkov. V Ukrajini je bila prodaja s 86 milijoni evrov za osem odstotkov večja kot pred letom, rast pa je skupina dosegla tudi na vseh preostalih trgih v regiji, razen Mongolije.

Sledila je regija srednja Evropa, ki jo sestavljajo države Višegrajske skupine in pribaltske države. Prodaja v vrednosti 341,5 milijona evrov je bila za odstotek večja kot leta 2019 in je v prodaji celotne skupine imela 22,3-odstotni delež. Vodilni trg v regiji je bila Poljska, kjer je skupina lani prodala za 163 milijonov evrov izdelkov oz. dva odstotka več kot leto prej. Prodajo je okrepila tudi v Latviji in Estoniji.

Regija zahodna Evropa je bila s 341,1 milijona evrov in 22,3-odstotnim deležem tretja po velikosti prodaje. Rast prodaje je bila enoodstotna. Največ je skupina prodala v Nemčiji, sledile so skandinavske države, Francija, Španija in Italija. Največje stopnje rasti je dosegla v državah Beneluksa, v Franciji, Avstriji, Italiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

V regiji jugovzhodna Evropa je skupina prodala za 199,4 milijona evrov izdelkov, kar je štiri odstotke več kot predlani in predstavlja 13-odstotni delež v celotni prodaji. Vodilna trga sta bila Romunija in Hrvaška. Največjo rast prodaje je imela na manjših regijskih trgih v Albaniji, Črni gori in na Kosovu, med večjimi trgi pa v Severni Makedoniji, Bolgariji in Srbiji.

V Sloveniji je dosegla 85,1 milijona evrov prodaje, kar je osem odstotkov manj kot leta 2019 in 5,6 odstotka prodaje celotne skupine. Glavnino predstavljajo izdelki, katerih prodaja se je povečala za pet odstotkov, medtem ko so se prihodki od zdraviliško-turističnih storitev zmanjšali za četrtino. Padec prodaje v Sloveniji je Colarič pripisal ukrepom za omejitev širjenja okužb z novim koronavirusom.

Dotaknil se je tudi razvoja in raziskav ter navedel, da so po predhodnih izračunih zanju lani namenili 151,8 milijona evrov oz. skoraj desetino prodaje. Za naložbe so lani odšteli 78 milijonov evrov, od tega 61 milijonov evrov v obvladujoči družbi. Vlagali so predvsem v razvoj, okrepitev in tehnološko posodobitev proizvodnje.

Sorodna novica Krka povečala prihodke in dobiček, največja rast prodaje v vzhodni Evropi

Načrtujejo izdatno zaposlovanje

Predsednik uprave je opozoril tudi na Krkino delnico, katere vrednost je lani na Ljubljanski borzi zrasla za četrtino in je konec decembra dosegla 91,40 evra. Tržna kapitalizacija pa je znašala tri milijarde evrov.

Glede načrtov je Colarič povedal, da naj bi prodaja skupine letos znašala 1,535 milijarde evrov, čisti dobiček pa 265 milijonov evrov. Za vlaganja, ki bodo namenjena predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture, nameravajo odšteti 114 milijonov evrov.

Načrtujejo tudi povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, in sicer skupaj za dober odstotek. Vseh redno zaposlenih naj bi bilo konec leta nekaj več kot 12.000. Konec lanskega leta je imela skupina Krka nekaj manj kot 11.700 zaposlenih, od tega 46 odstotkov v tujini. Število zaposlenih so v Sloveniji lani povečali za štiri odstotke.

Sicer pa bodo poslovni rezultati odvisni tudi od širjenja okužb z novim koronavirusom in s tem povezanimi ukrepi posameznih držav ter globalnega okrevanja po koncu pandemije. "Ti dogodki in procesi so zelo nepredvidljivi in lahko na svetovni ali regionalni ravni povzročijo manjšo gospodarsko rast od načrtovane, povečano brezposelnost, nadaljnjo depreciacijo nekaterih valut in manjše povpraševanje po farmacevtskih izdelkih. Seveda se lahko ti procesi obrnejo tudi v pozitivno smer," je dejal Colarič.