Tudi največji delež uvoza predstavljajo cestna vozila. Sledi jim uvoz nafte in naftnih derivatov. Foto: BoBo

Predkrizno raven je sicer izvoz presegel že leta 2011 in odslej neprestano raste, medtem ko je uvoz predkrizno raven dosegel šele leta 2015, so sporočili s statističnega urada. Ker je Slovenija več izvozila kot uvozila, je presežek v blagovni menjavi s tujino dosegel 724,2 milijona evrov, s čimer je bil drugi najvišji od leta 2000.

Največji delež slovenskega izvoza so lani predstavljala cestna vozila - tudi zaradi širitve proizvodnje v novomeškem Revozu. Sledil je izvoz proizvodov iz skupine električni stroji in naprave.

Lani je Slovenija največ blaga izvozila v Nemčijo (20,4 % celotnega izvoza), potem v Italijo (11,5 %), na Hrvaško (7,6 %), v Avstrijo (7,6 %) in Francijo (5,7 %). Iz teh držav je prišlo tudi največ uvoza, iz Nemčije 19,1 %, iz Italije 15,6 %, iz Avstrije 10,7 %, iz Hrvaške 5,4% in iz Francije 4,4 %. Medtem ko Nemčija ostaja najpomembnejša partnerica, se je je lani po navedbah statistikov med temi državami najbolj okrepilo trgovanje s Francijo in Italijo.

To pomeni, da so bili tudi leta 2017 za slovensko zunanjo trgovino najpomembnejši trgi članic EU-ja, saj je bilo tja usmerjenega kar 76,7 odstotka vsega izvoza oz. slabih 22 milijard evrov. Iz trgov EU-ja pa je k nam prišlo 80 odstotkov vsega uvoza oz. nekaj več kot 22 milijard evrov. To pomeni, da v blagovni menjavi s članicami EU-ja Slovenija še vedno izkazuje nekaj primanjkljaja, a se ta počasi zmanjšuje.

V blagovni menjavi z nečlanicami EU-ja, kamor je šlo za 6,58 milijarde evrov izvoza in od koder je prišlo za 5,49 milijarde evrov uvoza, pa ima Slovenija v zadnjih letih presežek. Lani se je ustavil pri nekaj več kot 1,09 milijarde evrov.