Tokrat v Pravi Ideji podjetnik Boštjan Kozole, ki slovenska jabolka uspešno prodaja po vsej Evropi, po novem pa je z njimi prodrl tudi v Dubaj. Foto: MMC RTV SLO
Tokrat v Pravi Ideji podjetnik Boštjan Kozole, ki slovenska jabolka uspešno prodaja po vsej Evropi, po novem pa je z njimi prodrl tudi v Dubaj. Foto: MMC RTV SLO

S preverjanji na tujih trgih v zadnjih letih smo prišli do spoznanja in dokaza, da v Sloveniji proizvajamo ena najkvalitetnejših jabolk na svetu. V Sloveniji bi zato morali dvigniti porabo jabolk, ki je zdaj okoli 17 kilogramov na prebivalca, kar je pod evropskim povprečjem. Slovensko jabolko je zagotovo najkvalitetnejši sadež, ki ga potrošnik lahko dobi na domačem trgu.

Boštjan Kozole
Jabolko
Lani so samo v Evrosadu pridelali okoli 10 kilogramov jabolk na vsakega Slovenca. Foto: BoBo
Jabolko
Jeseni, ko obirajo jabolka, zaposlijo do 450 sezonskih delavcev. Foto: BoBo
Prava ideja: Uspešen izvoz slovenskih jabolk

Družinsko podjetje Evrosad, ki je svojo poslovno pot začelo pred 17 leti, hitro raste. Lastnik in direktor Boštjan Kozole je skupaj s svojo ekipo sodelavcev uspel najti način, kako jabolka, pridelana v Sloveniji, spraviti vse do polic angleških, ruskih in španskih potrošnikov, pa tudi v trgovine v Dubaju, Iranu, Kuvajtu, Savdski Arabiji. Z vstopom Slovenije v EU se jim je odprl še neosvojen trg in začeli so skoraj povsem na novo.

"S preverjanji na tujih trgih v zadnjih letih smo prišli do spoznanja in dokaza, da v Sloveniji proizvajamo ena najkvalitetnejših jabolk na svetu," pravi Kozole. Upa, da bo z izboljšavo zakonodaje in birokratskih postopkov tudi država podala roko domači kmetijsko-predelovalni industriji.

Boštjan Kozole je nastopil v tokratni oddaji Prava ideja!. Objavili so tudi pogovor s strastnim inovatorjem, ki mu mnogi pravijo kar IBM-ov Einstein. Dr. John Cohen je vodilni znanstvenik te ameriške družbe, v pogovoru za Pravo idejo pa je zaupal tudi nekaj nasvetov, kako povečati priljubljenost znanosti med mladimi.


Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu!

Kako se je vaša zgodba s sadjarstvom začela?
Začela se je leta 1995, ko je moj oče ustanovil družbo Evrosad in od Mercatorja odkupil družbo Sadjarstvo. Sam sem se kmalu zaposlil in nato prevzel vodenje družbe. Postopno smo se začeli širiti, sodelovati tudi s privatnimi sadjarji. Konec lanskega leta smo kupili še družbo Sadjarstvo Ormož. Danes delujemo na 625 hektarjih površin.

Koliko imate zaposlenih?
Imamo 150 redno zaposlenih, preko leta jih zaposlimo 50 za določen čas. Jeseni, ko jabolka obiramo, pa imamo 450 sezonskih delavcev.

Kdaj ste se usmerili v izvoz?
Ti trgi, kjer delujemo danes, so postali aktualni z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. 1. maja 2004 so se nam dotedanji izvozni trgi – Hrvaška, Bosna – čez noč zaprli zaradi višjih cen. Na drugi strani pa so se odprli trgi EU-ja, s katerimi pa do takrat nismo imeli stika. Sprememba ni bila enostavna, a od takrat smo prodrli na angleški, ruski, baltski, portugalski, romunski, španski, bolgarski trg. Še vedno izvažamo v države bivše Jugoslavije. V zadnjem času pa nam je uspel preboj na Srednji vzhod prek Dubaja.

Kako se razlikujejo zahteve in standardi pri svežem sadju po svetu?
Zelo se razlikujejo. Določeni trgi želijo imeti določene sorte jabolk, razlikujejo se želje velikosti jabolk – na angleški trg se izvažajo drobna, na ruskega samo ekstremno velika jabolka. Nato je razlika pri standardih in zahtevah v proizvodnji. Biti moramo zelo previdni, da zadostimo vsem zahtevam različnih trgov.
Kako pa se razlikujejo cene?
Te pa so odvisne od leta do leta. Zato je dobro, da imamo našo prodajno mrežo tako razpršeno. Proizvodnja jabolk in preostalega sadja je v tesni povezavi z naravo. Velikokrat se zgodi, da so proizvodnje na določenih krajih zaradi vremenskih nevšečnosti manjše in to potem vpliva na prodajo na posamičnem trgu. Tako se lahko zgodi, da je eno leto določen trg za nas bolj zanimiv, drugi manj. Potem pa so trgi, kamor smo zdaj prodrli, torej Srednji vzhod, kjer pa nimajo proizvodnje jabolk in zato so temu primerne tudi odkupne cene.
Kako sploh poteka prevoz svežih živil na oddaljene trge - na primer v Dubaj?
Vse poteka prek ladijskega prevoza. Sadje je v kontejnerjih s hlajenjem, potrebno vlago. Po treh tednih poti od luke Koper do Dubaja pride v svežem stanju in nato še nekako zadosti kriterijem, da lahko iz Dubaja pride na trge Iraka, Irana, Bahrajna, Kuvajta, Katarja, Savdske Arabije in podobno.

Torej ste se v vseh teh letih morali naučiti, kako skladiščiti, organizirati distribucijo. Je to plod vašega dela ali ste imeli najete strokovnjake za ta področja?
Leta 2004 se nam je z vstopom na svetovni trg popolnoma spremenila filozofija proizvodnje. Na srečo imam izjemne sodelavce, so strokovnjaki na svojem področju. Imeli pa smo tudi določeno pomoč Biotehniške fakultete v Ljubljani in Fakultete za kmetijstvo v Mariboru. Nosilci vsega pa so moji sodelavci. Takrat sem jih prepričal, da so v to zagrizli. Leto 2004 je bilo izjemno težko ne le zaradi sprememb na trgu, ampak ker je bila leto poprej huda suša, najhujša v 20 letih. Težko smo poslovali, a smo se vseeno odločili, da investiramo v nove projekte. Poslali smo prvi kamion v Anglijo, v celem letu smo poslali tri, letos pa že krepko preko 100.
Koliko jabolk prodate na leto?
Lani smo pridelali 21.300 ton jabolk, kar pomeni več kot 10 kilogramov na Slovenca.

Kakšna bo letos letina?
Smo na začetku proizvodnega leta. Imeli smo že nekaj težav s pozebo, težko je kar koli napovedati, saj dela narava po svoje. Želimo si, da ne bi bilo prevelikih posledic pozebe. Ogromno vlagamo v zaščito proti toči in za samo kvalitetno proizvodnjo.

Je v Sloveniji prihodnost za kmetijsko-pridelovalno industrijo, za nova podjetja na tem področju?
Ravno smo imeli pogovore z odgovornimi na ministrstvu za kmetijstvo. Predstavili smo jim ključne točke, za katere menimo, da bi jih bilo treba uresničiti, da se nekatere stvari popravijo in bi bili pogoji za nas podobni kot za naše konkurente v EU-ju. Imeli smo kompetentne sogovornike in zaznali pripravljenost na sodelovanje. Ne glede na težke razmere v gospodarstvu zato pričakujemo, da bomo dobili podpro – ne finančno, ampak predvsem v postopkih in pri zakonodaji. Ob predpostavki, da bo prišlo do določenih sprememb, verjamem, da je prihodnost v sadjarstvu. Še posebej zato, ker smo s preverjanji na tujih trgih v zadnjih letih prišli do spoznanja in dokaza, da v Sloveniji proizvajamo ena najkvalitetnejših jabolk na svetu. V Sloveniji bi zato morali dvigniti porabo jabolk, ki je zdaj okoli 17 kilogramov na prebivalca, kar je pod evropskim povprečjem. Slovensko jabolko je zagotovo najkvalitetnejši sadež, ki ga potrošnik lahko dobi na domačem trgu.

S preverjanji na tujih trgih v zadnjih letih smo prišli do spoznanja in dokaza, da v Sloveniji proizvajamo ena najkvalitetnejših jabolk na svetu. V Sloveniji bi zato morali dvigniti porabo jabolk, ki je zdaj okoli 17 kilogramov na prebivalca, kar je pod evropskim povprečjem. Slovensko jabolko je zagotovo najkvalitetnejši sadež, ki ga potrošnik lahko dobi na domačem trgu.

Boštjan Kozole
Prava ideja: Uspešen izvoz slovenskih jabolk