Precejšen delež zagonskih podjetij s slovenskimi ustanovitelji ne deluje v Sloveniji, temveč v tujini. Foto: EPA
Precejšen delež zagonskih podjetij s slovenskimi ustanovitelji ne deluje v Sloveniji, temveč v tujini. Foto: EPA

Sporočilo vsega skupaj je, da se v startup ekosistemu nekaj res dogaja.

Boštjan Špetič

Omenjena lanska vsota, ki jo je uspelo zbrati 41 zagonskim podjetjem, je približno polovica od 130 milijonov dolarjev, kolikor so jih po podatkih avtorjev pregleda startupi zbrali skupno v obdobju od leta 2006 do leta 2014.

"Spet sta se tako število startupov kot skupna količina zbranega denarja podvojila glede na predhodno leto, to se je zgodilo že petič zapored. Govorimo torej o pospešeni rasti kot trendu," je ob robu predstavitve pregleda na dogodku Startup Cafe v Ljubljani pojasnil podjetnik Boštjan Špetič, soavtor pregleda.

Velika večina lani pridobljenih sredstev je izvirala iz skladov tveganega kapitala, druga sredstva pa so startupi pridobili tudi od pospeševalnikov, množičnega financiranja, državnih mehanizmov in zasebnih vlagateljev.

Zdravje, mediji in mobilnosti
Lani so bila pri pridobivanju sredstev najbolj uspešna zagonska podjetja Layer (14 milijonov dolarjev), Lyst (14 milijonov dolarjev), Bitstamp (10 milijonov dolarjev), BellaBeat (7,5 milijona dolarjev), 4thOffice (3,5 milijona dolarjev), TVBeat (dva milijona dolarjev) in CubeSensors (milijon dolarjev).

Pri tem je vrednost zagonskih podjetij s slovenskimi ustanovitelji ocenjena na več kot 600 milijonov dolarjev. Slaba polovica se jih ukvarja s spletnimi rešitvami, 40 odstotkov s strojnimi rešitvami, dobrih 13 odstotkov pa z mobilnimi rešitvami. Glede na industrijo se jih največ ukvarja s področjem zdravja, sledijo mediji in mobilnost.

Ovire za tuje naložbe v Sloveniji
"Sporočilo vsega skupaj je, da se v startup ekosistemu nekaj res dogaja," je dejal Špetič in dodal, da želijo s pregledom v javnosti tudi izpostaviti nekatere teme, ki so pomembne za širše razumevanje tega pojava. Gre za vprašanja, kaj ovira startupe pri tem, da bi več zaposlovali v Sloveniji, kaj jih ovira, da bi več kapitala pritegnili v Slovenijo, in kako vzgajati nove generacije podjetnikov.

Celoten pregled slovenskega startup ekosistema za leto 2014 je dostopen tukaj.

Boštjan Špetič je znan predvsem kot soustanovitelj enega izmed prvih slovenskih zagonskih podjetij Zemanta in poslovni angel sklada tveganega kapitala Silicon gardens (Silicijevi vrtički). Kot izvršni direktor Zemante je pet let večinoma živel v New Yorku, kjer je spoznaval mednarodno startup področje. Danes je prvi izmed nadzornikov v brazilskem startupu Rockcontent, svoje znanje pa deli tudi kot član nadzornega sveta v mednarodnem startupu Sphericam.

Špetičeve izkušnje cenijo tudi pri pospeševalnikih TechStars in SeedCamp iz Londona ter TechPeaks iz Italije, kjer je del mentorske ekipe njihovim startupom. Svetuje tudi domačim zagonskim podjetjem, je namreč svetovalec Ustvarjalnika in eden izmed mentorjev pri skoraj vseh slovenskih inkubatorjih in pospeševalnikih.



Sporočilo vsega skupaj je, da se v startup ekosistemu nekaj res dogaja.

Boštjan Špetič