Salvini z maketo mostu, za katerega upa, da bo njegova zapuščina. Foto: EPA
Salvini z maketo mostu, za katerega upa, da bo njegova zapuščina. Foto: EPA

Bilo je, seveda, nešteto načrtov, vključno s predorom, a za zdaj je ostalo zgolj pri ideji, poroča CNN. Če bi bil zgrajen, bi se most čez Mesinsko ožino raztezal 3,2 kilometra in bi bil tako najdaljši previsni most na svetu.

Zdaj bo – morda – megalomanski projekt le uresničen, zaradi odloka, ki ga je prejšnji mesec sprejela vlada Giorgie Meloni, potem ko je minister za infrastrukturo Matteo Salvini oživil načrt, skovan še pod premierjem Silviem Berlusconijem.

Leta 2006 je bil projekt gradnje mostu dodeljen konzorciju pod vodstvom italijanskega podjetja Salini Impregilo (danes: WeBuild). Ko je Berlusconijeva vlada tistega leta padla, so z njo padli v vodo tudi načrti za gradnjo mostu, saj se je novemu premierju Romanu Prodiju zdela potrata denarja in okoljsko tveganje. Od takrat so projekt skušale obuditi številne naslednje vlade, aktualna vladajoča koalicija pa ga je uvrstila med svoje predvolilne obljube.

Ko je bil projekt ustavljen, je WeBuild tožil vlado zaradi kršitve pogodbe, a podjetje ostaja najverjetnejši izvajalec – kljub "izrazom zanimanja s celotnega sveta, vključno s Kitajsko", kot je povedal Salvini marca ob predstavitvi načrta.

“Izvajalec, ki mu je bil projekt dodeljen leta 2006, je izvajalec, za katerega je najverjetneje, da bo nadaljeval končno različico projekta," je dejal. Iz WeBuilda so pred dnevi povedali, da se lahko projekt začne takoj, ko je pogodba znova overjena in posodobljena, za gradnjo pa naj bi potrebovali dobrih šest let.

Foto: EPA
Foto: EPA

Stroške ocenjujejo na 4,5 milijarde evrov samo za most in še dodatnih 6,75 milijarde za infrastrukturo na obeh straneh, ki vključuje obnovo ceste in železniških povezav, gradnjo terminalov in dela na morskem dnu.

Od leta 1965 je bilo za najrazličnejše raziskave in študije zapravljenih že 1,2 milijarde evrov javnih sredstev, kažejo podatki italijanskega finančnega ministrstva. Salvini rad govori, da bo dražje "ne zgraditi mostu, kot ga zgraditi".

Kljub temu pa je izzivov kar nekaj. Južna Italija je nagnjena h korupciji, še posebej rada pa se v vsak gradbeni projekt infiltrirata obe največji kriminalni združbi – kalabrijska ‘Ndrangheta in sicilijanska Cosa Nostra.

Salvini skuša pregnati take strahove. “Ne bojim se, da bi se v projekt infiltriral kriminal," je dejal pred kratkim parlamentu. "Zagotovili bomo, da projekt mostu delajo najboljša italijanska, evropska in mednarodna podjetja. Prav tako bomo imeli nadzorna telesa, ki bodo pazila, da gre prav vsak cent izključno v most.”

Foto: EPA
Foto: EPA

A morda še večji izziv predstavljajo geofizične težave. Mesinska ožina namreč leži vzdolž tektonske prelomnice, kjer je leta 1908 v potresu umrlo več kot 100.000 ljudi, cunamiji, ki jih je potres sprožil, pa so povsem razdejali obalo tako na sicilijanski kot na kalabrijski strani. Močno nemirno je tudi morje, z močnimi in nepredvidljivimi tokovi.

Ambiciozni načrti

Načrt WeBuilda predvideva konstrukcijo, ki bi zdržala vetrove do 300 kilometrov na uro, v vsako smer bi bili trije vozni pasovi, med njimi pa tračnice. Po aktualnem načrtu bi lahko vsako uro most prečkalo 6000 avtomobilov in tovornjakov, vsak dan pa 200 vlakov. Most bi bil zgrajen 74 metrov nad gladino in naj bi vzdržal potres do 7,5 stopnje.

Foto: EPA
Foto: EPA

Že zgolj faza gradnje naj bi v državni BDP prinesla 2,9 milijarde evrov ter zaposlila 100.000 ljudi in 300 dobaviteljev, pri čemer izvajalec obljublja, da bi imeli prednost prebivalci Sicilije in Kalabrije, kjer je stopnja nezaposlenosti visoka.

Projekt pa kritizirajo okoljevarstveniki, ki opozarjajo, da bi imel most katastrofalne posledice na teren in divje živali. “Mesinska ožina, pomembna tranzitna pot za ptice in morske živali, ima eno najvišjih koncentracij biotske raznolikosti na svetu," je povedal predstavnik skupine Legambiente, ki pravi, da bi most nepopravljivo posegel v migracijske poti med Afriko in Evropo.

Proti projektu je lobirala tudi organizacija World Wildlife Fund. “Celotno območje Mesinske ožine je po EU-direktivi zaščiteno območje," je leta 2006 opozarjal eden od izvršnih direktorjev WWF-ja Stefano Lenzi. Organizacija je takrat tudi pripravljala tožbo, s katero je nameravala ustaviti projekt – preden je tega ustavila kar nova vlada.