Dogodek je potekal pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Dogodek je potekal pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Pri skoraj vseh analizah vzrokov te krize se ponavlja ena beseda. Pohlep. Pohlep je gnal investicijske banke v piramidne finančne instrumente na lovu za dobički. A te piramide niso bile iz kamna, temveč iz papirja. Špekulantom so omogočili, da so z malo lastnega denarja krmilili velikanske finančne vzvode. Tvezili so nam, da so dolgovi že sami po sebi vrednost in da je treba z njimi znati trgovati.

Josef Miller, nekdanji bavarski minister
Helmut Holl, Baufrizt
Helmut Holl in članici društva Barka. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Kriza je pokazala, da tržno gospodarstvo trajno ne more delovati brez nekega minimuma regulacije. Krizna žarišča so praviloma nastala ravno tam, kjer so deregulirali investicijske banke ter zmanjševali predpisan minimalni lasten kvaliteten kapital.

Miller
Baufrizt
Podjetje ni želelo promocije, a je društvo Barka na lastno pobudo želelo predstaviti dogodek ostali javnosti. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Skoraj 90 odstotkov energije gre za toplo vodo in gretje. Vedno govorimo o sončni energiji, elektriki iz Sahare, vetru, obnovljivih virih energije. To so sicer dobre ideje, a pravi potencial ima energetska učinkovitost.

Andree Gross, direktor podjetja Vaillant, o potencialu, ki ga ima okoljska odgovornost podjetij


V poplavi konfliktov in političnega boja se pozitivne novice redkeje prebijejo na naslovnice. Takšne, kot je pričujoča, tudi zato, ker so dogodki za njimi dejansko precej redki. Ni ravno pogosto, da se zaposleni nekega manjšega nemškega podjetja navkljub ne ravno rožnatim razmeram odločijo svoj prosti čas posvetiti milijon evrov vrednemu človekoljubnemu projektu.

Preberite tudi:
Protestniki v NLB proti pohlepu: "Nismo blago v rokah bank in politikov!"


"Brez promocij, zahval ali lastnih koristi"

Kot so sporočili iz društva Barka, ki skrbi za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, je Baufritz Gmbh & Co v letu in pol v Medvodah odprl poseben varstveno-delovni center "brez kakršnih koli promocij, koristi ali zahval zase." "Direktor enostavno verjame v to, kar počnemo in je hotel tudi sam kaj storiti," so sporočili z društva.

Zadeva je še toliko bolj neverjetna, ker so jo načrtovali pred krizo, realizirali pa med njo, ko je tudi podjetje samo zašlo v precejšnje težave. A je podjetje podarilo material, lokalna župnija je z darovi pokrila stroške tovornjakov, delavci pa so med počitnicami in v prostem času izvedli vse ostalo, so nadaljevali v društvu Barka.
Ker pa se Barki dogodka ni zdelo prav zadržati le zase, so pri nemškem veleposlaništvu in Gospodarski zbornici Slovenije dali pobudo. Na njihov predlog je GZS organiziral simpozij, kjer so o družbeni odgovornosti podjetij spregovorili donator Helmut Holl, pa tudi druga nemška podjetja, ki delujejo na podoben način.

Je princip, da podjetje - še posebej v času krize - deluje do družbe, lastnih delavcev in okolja odgovorno, možen? Je sploh izvedljiv, glede dodatne stroške, ki poskrbijo za slabši položaj v globalni bitki za konkurenčnost?
Naj bodo delavci udeleženi pri dobičku podjetja, še več - naj nosijo tudi delež izgube, ko zaide podjetje v težave?


"Solidarnost je v Sloveniji globoko vraščena"

Izvršna direktorica GZS-ja Alenka Avberšek je prepričana, da je družbena odgovornost podjetij nujnost. Multinacionalni kapitalistični finančni sistem je sistem vrednot, "potisnil v brezno". Konkurenca pritiska na vse, zato tudi tisti gospodarski subjekti, ki se na zunaj trudijo slediti trajnostnemu razvoju, odgovornost do okolja izpolnjujejo tako, da umazane proizvodnje selijo v dežele tretjega sveta po načelu daleč od oči, daleč od srca. Ter daleč od višjih plač.

Kljub temu je prepričana, da odgovornost do drugega še posebej pri nas, Slovencih, ni izginila. Še več, solidarnost je v slovenski kulturi zgodovinsko globoko vraščena, ekonomska nuja jo je le prekrila. Avberškova je argumentacijo potegnila še stopnjo višje. Ne le, da je družbena odgovornost vrednota le kot moralni ideal - več, na dolgi rok je to nujnost na poti k resnično uspešnim podjetjem.

Kaj sploh je družbeno odgovorno podjetje?
Definicije so mnogotere, Avberškova pa je koncept definirala kot "podjetje, ki deluje odgovorno in partnersko do svojih delavcev, dobaviteljev, lastnikov, družbe in okolja" - obenem pa je njegovo prvo poslanstvo, da je ekonomsko uspešno.

Za Avberškovo je svoj pogled na odgovornost v luči evropskih integracij pojasnil Josef Miller, nekdanji bavarski minister za kmetijstvo in gozdarstvo.

"Vzrok za krizo - pohlep"
Miller je izrazil prepričanje, da je krizo, ki ogroža temeljni projekt evropske skupnosti, povzročilo ravno pomanjkanje odgovornosti in posledično odprta pot pohlepu. V času konjunkture je po njegovi oceni finančni sektor dovolj pritisnil na države, ki so v iskanju čimhitrejše gospodarske rasti dovolile deregulacijo finančnega sektorja. Ta je, tudi v največjih evropskih bankah, šel v vse bolj tvegane investicije, z zapletenimi finančnimi instrumenti hkrati vlagal v podjetja in države ter hkrati stavil na njihov propad.

"Tvezili so nam, da so dolgovi že sami po sebi vrednost in da je treba z njimi znati trgovati," je dejal Miller. Na tak način so spravili v veliko nevarnost "sanje mnogih generacij", združeno Evropo na temelju solidarnosti in družbene odgovornosti.

"Evropska unija je v veliki nevarnosti"
Velika zadolženost in kriza proračunskih primanjkljajev postavlja na kocko skupno evropsko valuto, na daljši rok pa celo Evropsko unijo, je nadaljeval Miller. Da je situacija resna, kaže tudi prestavitev vrha Evropske unije, prva v zgodovini, na kateri bodo med drugim odločali o dokapitalizaciji evropskih bank.

Miller rešitev vidi ravno v družbeni odgovornosti - upravljalci bank ter korporacij so navadno odgovorni le svojim delničarjem in kapitalu, zato delujejo za čimvečji dobiček v čimkrajšem času. Če bi z določenimi pravnimi popravki odločevalcem "obesili" še odgovornost do družbe in okolja, bo to prvi korak k rešitvi, je sklenil nekdanji bavarski minister.

Bavarska, nemška zvezna dežela z 12 milijoni prebivalcev, je trenutno ena najmanj zadolženih političnih enot v Evropi ter beleži rekordno nizko brezposelnot. Miller pravi, da je tako ravno zaradi omejenega zadolževanja v času krize ter široko razširjenega načela družbene odgovornosti v lokalnem gospodarstvu.

Holl: Projekt je prinesel izjemno veselje
Svoj pogled na družbeno odgovornost je predstavil tudi Holl. V podjetju se osredotočajo na ekološke materiale. Pri odnosu z dobavitelji si prizadevajo za povsem partnerski, neizkoriščevalski odnos. V odnosih z družbo se redno ukvarjajo z dobrodelnimi postranskimi projekti. Npr: Uredili so balinarsko progo za osebe z motnjami v razvoju, zaposleni so se udeležili projekta darovalcev kostnega mozga, pogozdovali plazovita področja itd.

Posebna točka pa je odgovornost zaposlenih. Pomembno je, da se počutijo soodgovorne za rezultate svojega dela in podjetja ter da so partnerji, je poudaril Holl. Večina se jih je prostovoljno pridružila sistemu bonusov za pozitivno poslovanje ob zavedanju, da ta prinaša tudi maluse, ko ima podjetje izgubo.

Pri skoraj vseh analizah vzrokov te krize se ponavlja ena beseda. Pohlep. Pohlep je gnal investicijske banke v piramidne finančne instrumente na lovu za dobički. A te piramide niso bile iz kamna, temveč iz papirja. Špekulantom so omogočili, da so z malo lastnega denarja krmilili velikanske finančne vzvode. Tvezili so nam, da so dolgovi že sami po sebi vrednost in da je treba z njimi znati trgovati.

Josef Miller, nekdanji bavarski minister

Kriza je pokazala, da tržno gospodarstvo trajno ne more delovati brez nekega minimuma regulacije. Krizna žarišča so praviloma nastala ravno tam, kjer so deregulirali investicijske banke ter zmanjševali predpisan minimalni lasten kvaliteten kapital.

Miller

Skoraj 90 odstotkov energije gre za toplo vodo in gretje. Vedno govorimo o sončni energiji, elektriki iz Sahare, vetru, obnovljivih virih energije. To so sicer dobre ideje, a pravi potencial ima energetska učinkovitost.

Andree Gross, direktor podjetja Vaillant, o potencialu, ki ga ima okoljska odgovornost podjetij