Bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem četrtletju 2015 za 2,9 odstotka višji kot v istem četrtletju prejšnjega leta. BDP z izločenimi vplivi sezone in koledarja je bil v prvem četrtletju 2015 za 0,8 odstotka višji kot v četrtem četrtletju 2014 in za tri odstotke višji kot v prvem četrtletju 2014.
Gospodarsko rast so poganjale predvsem predelovalne dejavnosti in turizem. Nadaljevala pa se je rast izvoza in uvoza, tako da je zunanje povpraševanje še naprej pozitivno vplivalo na rast.
Deflacija se nadaljuje
Na letni ravni so se najbolj pocenili prevoz (za štiri odstotke), stanovanjska oprema (2,1 odstotka), obleka in obutev (1,7 odstotka), stanovanja (1,3 odstotka), komunikacije (0,5 odstotka), zdravje ter gostinske in nastanitvene storitve (po 0,3 odstotka).
Zvišanje cen na letni ravni so zaznali v skupinah rekreacija in kultura (2,2 odstotka), alkoholne pijače in tobak (1,8 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (1,3 odstotka), izobraževanje (0,8 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (0,7 odstotka).
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjuje, da se bo deflacija, ki bi ob daljšem trajanju pomenila večje neravnovesje v gospodarstvu, do konca leta zmanjšala in se v prihodnjem letu spremenila v blago inflacijo.
"Ocenjujemo, da se bo medletni padec cen v nadaljevanju leta postopoma umirjal, v prihodnjem letu pa pričakujemo nizko, vendar pozitivno rast cen," so zapisali v Umarju. Izboljševanje nekaterih makroekonomskih agregatov, tudi zasebne potrošnje, namreč ne nakazuje odlaganja nakupov potrošnikov, kar bi lahko vodilo v daljše obdobje padanja cen.
Slovenija je po podatkih statističnega urada maja na mesečni ravni dosegala 0,8-odstotno inflacijo, na letni ravni pa 0,5-odstotno deflacijo. K tej so največ prispevali cenejši naftni derivati. "Tako so vzroki zanjo letos predvsem zunanje narave," so izpostavili v Umarju. Osnovna inflacija, iz katere so izključeni vplivi zunanjih dejavnikov, ostaja pozitivna in primerljiva z ravnjo v evrskem območju.
Analitiki rast pričakovali, a opozarjajo na prežeče pasti
"Dinamika gospodarske rasti prvega četrtletja je pričakovano ugodna. Stopnje rasti so še vedno zmerne, a ne v celotnem gospodarstvu. Dejstvo je, da relativno hitro rastejo predelovalne dejavnosti in izvoz, medtem ko domača potrošnja in potrošnja države k temu ne prispevata," je opozoril ekonomist Sašo Polanec.
Sašo Stanovnik iz Alte Invest pa je opozoril, da je sicer dober podatek treba vzeti z rezervo, saj je v resnici rast v veliki meri posledica naložb v povišanje zalog. Rast končne porabe in porabe gospodinjstev je namreč zgolj 0,2- oziroma 0,4-odstotna. "Torej porabnik ostaja zelo previden," je izpostavil Stanovnik.
Polanec je tudi spomnil, da so pogoji v tujini ugodni zaradi boljših virov financiranja in zmanjšanja vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, kar povečuje izvoz Nemčije oz. EU-ja. Pozitivno je učinkovala tudi cenejša nafta. Zaradi čedalje manjše stroškovne konkurenčnosti Kitajske se tudi veča obseg proizvodnje v EU-ju, zato v prihodnje pričakuje še naprej ugoden položaj.
Opozoril pa je, da so se znova začeli napihovati baloni na nekaterih trgih vrednostnih papirjev in nepremičnin.
Gospodarstvo opozarja na krhkost rasti
Gospodarska rast je bila tudi po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) v prvem četrtletju spodbudna. A posamezne težave še vedno ostajajo. "Iz strukture rasti opažamo, da ta sloni predvsem na izvozu in turizmu. Še vedno pa je stanje domače in končne porabe šibko in zelo počasi okreva. Tako malim obrtnikom in podjetnikom, ki so vezani prav na porabo gospodinjstev in razmere v gradbeništvu, še vedno manjka posla," so zapisali v OZS-ju.
Po mnenju GZS-ja so izvozniki očitno izkoristili konjunkturo, ugodne razmere in potenciale (nizke cene surovin, obresti, tečaja evra in inflacije) ter povečali blagovno menjavo, tako izvoz kot uvoz. Rast zasebne porabe pa se po njihovem mnenju vseeno odraža v 3,9-odstotni rasti dejavnosti trgovine in tudi rasti turizma.
"K rasti je prispevalo 11,8-odstotno povečanje naložb, vendar ne pospešenih naložb v zgradbe in objekte, nad čimer smo razočarani," je dejala. Te so se namreč skrčile za 2,2 odstotka, kar je v nasprotju z napovedmi o učinkih končevanja projektov iz iztekajoče se evropske finančne perspektive. Posledično se je gradbeništvo tudi ta kvartal skrčilo, so dodali.
Pozitivni trendi in poslovna pričakovanja se tako odražajo tudi v rasti zalog trgovskega blaga in naložb ter v zdajšnji proizvodnji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje