Janezu Šušteršiču je glasovanje v državnem svetu, ki nazadnje ni podprl referendumov o slabi banki in holdingu, prineslo zadovoljstvo. Svetnikov, ki so glasovali za začetek referendumskega postopka, je namreč bilo manj kot tistih, ki so predhodno podpisali začetek postopka; torej so zmagali argumenti, je dejal v oddaji Studio City.
Optimističen je tudi glede pogajanj s sindikatoma, ki sta referendumski postopek začela z vloženimi podpisi - rok za vložitev pa se izteče v torek.
Voditelj Marcel Štefančič ga je izzval s ceno nedavnega zadolževanja države. Zakaj je nedavna državna izdaja za 2,2 milijarde dolarskih obveznic uspeh, če pa je pribitek nanje slabši kot za Zambijo in Nigerijo? Minister je pojasnil, da so med pogajanji obresti znižali s 6,4 na 5,5 odstotka in tako dosegli najboljšo mogočo trenutno ceno zadolževanja. Nigerija in Zambija spadata med porajajoče se trge, kjer so vlagatelji pripravljeni več tvegati; Slovenija pa kot del Evropske unije medtem nosi tudi vse njene trenutne slabosti in je z vidika zadolževanja nekje na sredini, je dodal.

Spomnil je, da so letos že neuspešno poskušali prodati državne obveznice. Tudi povpraševanja po varnejših, a krajšeročnih zakladnih menicah ni bilo, medtem pa je vladi z napovedanimi in izvedenimi ukrepi uspelo zaupanje vlagateljev nekoliko dvigniti.
Na kritiko, da čisto varčevanje še nikjer ni prineslo rešitve krize, temveč njeno poglabljanje, je minister odgovoril, da o tem nima smisla razpravljati, saj se vlada ne poslužuje tega koncepta. Spomnil je, da je v proračunu za leto 2013 za investicije namenjenih 600 milijonov evrov več kot letos. Poleg tega ni varčevanje, če se krči prerazkošna poraba, ki daleč presega zmožnosti, je dodal.
Ob protestih proti takim rezom (mariborski je pravkar minil, ljubljanski je napovedan) je Štefančiča zanimalo: "Kje smo z varčevanjem?" Na tretjini, je odvrnil Šušteršič. Z lanskih 6,4 odstotka smo namreč prišli šele na 4,2, do prihodnjega leta pa bo treba priti pod tri odstotke. To so namreč evropska merila, ki se jim je Slovenija v dogovoru z Evropsko komisijo zaradi presežnega primanjkljaja, ki ni v skladu z maastrichtskim sporazumom, zavezala že pred leti.