Na desnem grafu je razviden izklop NEK-a iz omrežja 6. oktobra zjutraj. Foto: Eles, zajem zaslona.
Na desnem grafu je razviden izklop NEK-a iz omrežja 6. oktobra zjutraj. Foto: Eles, zajem zaslona.

Po izklopu Nuklearne elektrarne Krško iz omrežja 6. oktobra zjutraj se je energetska uvozna odvisnost naše države zagotovo povišala, so za MMC pojasnili na Agenciji za energijo. "Slovenski elektroenergetski sistem je močno povezan z drugimi evropskimi sistemi, zato ustavitev ne bi smela imeti znatnega vpliva na zadostnost elektrike v Sloveniji." Elektriko, ki bi jo sicer zagotavljal NEK, nadomeščamo s preostalimi proizvodnimi enotami in z uvozom, so na agenciji povzeli ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra.

Izpad NEK-a naj prav tako ne bi vplival na cene elektrike. "Na ELES-u poudarjajo, da je stanje na evropskem trgu v tem trenutku stabilno, prav tako pa ni težav z uvozom in izvozom električne energije na mejah, zato tudi ne pričakujejo resnega srednjeročnega vpliva na cene električne energije na slovenskem trgu," so zapisali.

Kupci, ki so s terminsko pogodbo vnaprej zakupili elektriko od NEK-a, niso prevzeli tveganja za primer, ki smo mu priča. "Gre namreč za dolžnost proizvajalca, da dogovorjeno količino dobavi v vnaprej določenem obdobju. Na strani proizvajalca pa je, da se zaščiti pred tveganjem morebitnega izpada proizvodne enote in da dogovorjeno količino dobavi. Če nima druge možnosti, lahko proizvajalec za izpolnitev terminske pogodbe električno energijo kupi na sprotnem trgu," so še zapisali na agenciji.

Slovenija je del velikega elektroenergetskega sistema ENTSO-E. Gre za evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja, ki prihajajo iz 35 držav. Odgovorni so za varno in usklajeno delovanje evropskega elektroenergetskega sistema, največjega medsebojno povezanega električnega omrežja na svetu. Za ohranjanje ravnovesja elektroenergetskega sistema je tako pomembna izmenjava električne energije z Avstrijo, Italijo in Hrvaško, navaja ELES.

Ustavitev NEK-a v letu, prvotno predvidenem za konec obratovalne dobe

Jedrsko elektrarno so ustavili, potem ko so odkrili puščanje primarnega sistema znotraj zadrževalnega hrama. Pretekli teden so analizirali poškodbo in vzroke zanjo, ta teden naj bi se začelo popravilo poškodbe. Kdaj bi lahko elektrarno znova zagnali, ni znano; predsednik uprave NEK-a Gorazd Pfeifer je v sredo izrazil pričakovanje, da bo elektrarna znova v omrežje priključena novembra. Jedrska elektrarna je bila zaradi obsežnega remonta dober mesec dni iz omrežja izklopljena tudi lansko jesen.

Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor je sicer 13. januarja letos izdalo okoljevarstveno soglasje za podaljšanje obratovalne dobe NEK-a. Obratovalna doba jedrske elektrarne se je tako podaljšala s 40 na 60 let. Prvič so jo zagnali leta 1983, tako letos mineva 40 let od začetka njenega delovanja, ki je bilo nato podaljšano do leta 2043.

Kot so zapisali na spletni strani NEK-a, je bilo pridobivanje okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe kompleksen in obsežen postopek, ki je trajal več kot dve leti, v postopku pa je sodelovalo več kot 50 strokovnjakov iz NEK-a ter institucij iz Slovenije in Hrvaške.

Ustavitev NEK-a bo vplivala na podatke o industrijski proizvodnji

Medtem ko ustavitev NEK-a srednjeročno ne bo vplivala ne cene elektrike, pa bo po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije v oktobru in morda še v prihodnjih mesecih zelo verjetno vplivala na še večji padec proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Ta je v prvih osmih mesecih medletno upadla za 35 odstotkov, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Kot je v svoji tedenski analizi spomnil glavni ekonomist pri analitski službi GZS-ja Bojan Ivanc, je bila industrijska proizvodnja v prvih osmih mesecih za okoli pet odstotkov nižja kot v istem obdobju lani.

Pri tem je bila v predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo okoli 92 odstotkov celotne industrijske proizvodnje, manjša za 3,5 odstotka, še zlasti pa je upadla v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-35,1 odstotka) ter v rudarstvu (-24,6 odstotka).

"Padec v oskrbi z električno energijo, plinom in paro je presenetljiv, saj je bila proizvodnje električne energije na pragu v tem obdobju višja za 12,7 odstotka," je zapisal Ivanc.

Ocenil je, da bo preventivna ustavitev v NEK-u zelo verjetno vplivala na še večji padec proizvodnje v oktobru in morda še v naslednjih mesecih.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila sicer avgusta za 1,2 odstotka nižja kot julija, ko je na mesečni ravni po reviziji podatkov upadla za osem odstotkov. "Pred tem je bila znana predhodna ocena, da je bil julijski padec precej nižji, pri 2,5 odstotka, kar vzbuja visok dvom o kakovosti statistike na področju industrijske proizvodnje," Ivanca še navaja STA.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO