Analitiki Urada za makroekonomske analize in razvoj pravijo, da imamo težave "predvsem z administrativnimi ovirami na področju gradbenih dovoljenj, registracije lastništva in ustanovitve podjetja, pri čemer je treba upoštevati še visoko davčno obremenitev dela".

Slovenija je imela konec leta 2005 21,2-odstotni delež stanja vhodnih tujih neposrednih investicij (TNI) v bruto domačem proizvodu. Nižji delež med starimi članicami so tega leta imele le Italija, Grčija, Nemčija in Avstrija. Med novimi članicami je imela Slovenija najnižji delež TNI v BDP, medtem ko so visoke deleže zaznamovali Estonija, Malta, Madžarska, Ciper in Češka.

Za tuje vlagatelje so glavnega pomena za privlačnost neke države dejavniki trga, kamor sodijo velikost trga, rast prebivalstva, rast in velikost BDP-ja, dostop do izvoznih trgov in stroškovni dejavniki. Sledijo dejavniki investicijske klime in v okviru tega politična stabilnost, makroekonomska stabilnost, regulatorni okvir, davčne stopnje in struktura, politika trga dela. Pomembna je tudi specifična politika do TNI.

Ohranjanje cenovne stabilnosti pomembno
Umar opozarja tudi na pomen ohranjanja cenovne stabilnosti, ki je pomemben cilj. Slovenija namreč po vstopu v evroobmočje ni več zavezana izpolnjevanju inflacijskega maastrichtskega kriterija, ki je bil pogoj za prevzem evra.

V juniju je bila povprečna inflacija 2,7 odstotka, kar je približno na ravni, kjer je že od novembra 2005, pravi Maja Bednaš iz Umarja. S tem je Slovenija za desetinko odstotne točke zaostala za vrednostjo maastrichtskega kriterija, ki je junija znašala 2,8 odstotka.

Cene življenjskih potrebščin so se v Sloveniji junija v povprečju zvišale za 0,4 odstotka. Pozitivna junijska rast cen je vplivala na dvig letne ravni cen. Poglavitni razlog za višjo inflacijo v naši državi je po besedah Bednaševe razmeroma višja rast cen hrane.