Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Foto: BoBo
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Foto: BoBo

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo spomnil, da se je evropski monetarni sistem na učinke pandemije novega koronavirusa že odzval. Gre za dve fazi ukrepov kvantitativnega sproščanja.

Jože P. Damijan: Upad BDP-ja bi bil letos lahko do 14-odstoten

Pred 10 dnevi je svet Evropske centralne banke (ECB) v okviru obstoječih obstoječih programov odkupov obveznic do konca leta odobril dodatne nakupe vrednostnih papirjev za 120 milijard evrov ter povečal in razširil posojila bankam za zagotavljanje likvidnosti. Ta teden pa je v noči na četrtek sprejel dodaten obsežen pandemični program nakupov vrednostnih papirjev v vrednosti 750 milijard evrov do konca leta.

"Če seštejem vrednost teh ukrepov, govorimo o skoraj tisoč milijard evrov na ravni evrskega območja. Samo za primerjavo, BDP Slovenije znaša okoli 46 milijard evrov," je ponazoril Vasle. To je po njegovem mnenju jasen signal, da se monetarna politika izziva zaveda.

Usklajen odziv ekonomskih politik

Toda to samo po sebi ne bo dovolj, je poudaril. Potreben bo vsaj enako odločen odziv fiskalne politike, torej ukrepov, ki se napajajo iz proračunov držav. Še več, potrebno bo usklajeno delovanje vseh ekonomskih politik tako znotraj držav kot domačih in skupnih evropskih ustanov. Vasle ima – poleg odziva posameznih držav članic – v mislih predvsem skupen evropski odziv.

Banke so v precej boljšem položaju kot zadnjič

Banke so lani dosegle rekordne dobičke. Foto: Pixabay
Banke so lani dosegle rekordne dobičke. Foto: Pixabay

Guverner Banke Slovenije je poudaril, da imajo slovenske banke na vstopu v tokratno krizo dovolj kapitala, drugačno strukturo financiranja (temelji na denarnih vlogah), obseg kapitala pa sedemkrat presega obseg slabih posojil, kar povečuje odpornost bank ob trenutnem šoku.

Banke v svojih portfeljih tudi nimajo celih sklopov slabih posojil, zaradi česar so bile del težav oz. razlogov, zakaj je bila prejšnja kriza tako globoka. Ob tem je zdaj skupen evropski tudi nadzor, finančno močnejša in bolj usposobljena za absorpcijo krize so v splošnem tudi podjetja, je dodal.

Navedel je tudi, da je likvidnost v bančnem sistemu dobra. Sistem razpolaga s 5,7 milijarde evrov primarne likvidnosti in 7,7 milijarde evrov sekundarne likvidnosti, to je tiste, ki jo banke lahko aktivirajo s prodajo likvidnih naložb ali z njihovo zastavo za ukrepe denarne politike. V primeru dodatnih likvidnostnih potreb imajo banke po Vasletovih zagotovilih visok delež prostega finančnega premoženja za zastavo pri Evrosistemu.

"Kljub dobremu izhodišču pa se bo kriza seveda odrazila tudi v bankah," meni Vasle. Enako kot pri drugih delih gospodarstva bo tudi vpliv na banke zelo odvisen od dolžine trajanja izrednih razmer in učinkovitosti sprejetih ukrepov za njihovo blažitev.

Mnenje o sprejetih in načrtovanih ukrepih slovenske države

Poslanci potrdili prvi sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu

Zato je osnovni cilj ukrepanja tako v Banki Slovenije kot v okviru celotnega evrskega sistema ter znotraj sodelovanja z vlado zasnovati takšne ukrepe, ki bodo omogočili hitro prebroditev krize in čimprejšnjo vrnitev k normalnemu poslovanju. Zdi se mu tudi ključno, da so vsi ukrepi med seboj usklajeni, saj bodo le tako lahko zajeli vse prizadete.

Glede interventnega zakona, ki ga je DZ sprejel pretekli teden in ki z namenom blažitve posledic epidemije novega koronavirusa omogoča odlog odplačevanja posojil, se Vasletu zdi najpomembnejše sporočilo, da je sprejet zakon, ki zagotavlja sistemsko rešitev.

Možnost prestrukturiranja posojila, ki je bila zdaj predmet dogovora med bankami in kreditojemalcem, spreminja v obvezo – vsem, ki bodo izkazali težave zaradi izbruha krize, bodo banke morale omogočiti odlog odplačevanja, je rešitve opisal guverner. S tem je po njegovem mnenju odpadla negotovost pri podjetjih in prebivalstvu, kako bodo v teh razmerah reševali morebitno nezmožnost odplačevanja posojila.

V tem trenutku je jasno, da bodo učinki koronavirusa na našo gospodarsko rast ogromni.

Vasle

Konkretno to pomeni, da se tisti, ki se spopadajo ali se bodo spopadli s težavami pri odplačevanju obveznosti zaradi izbruha krize, obrnejo na banko, pri kateri imajo posojilo. Pri tem Vasle poudarja, naj pri tem upoštevajo, da sta na prvem mestu njihovo lastno zdravje in zdravje bančnih uslužbencev. "Naglica zato ni potrebna, večino zadev bo mogoče urediti tudi na daljavo," je zagotovil.

Na vprašanje, kakšen je finančni obseg tega ukrepa za banke, je Vasle odgovoril, da bo tudi to odvisno od tega, kako se bo razvijala pandemija in koliko časa bo trajala. Pomiril pa je, da so v Banki Slovenije preverili tudi izjemno neugodne scenarije in ugotovili, da bi bili ukrepi tudi v tem primeru finančno sprejemljivi.

Pomembna enaka obravnava v vseh državah

Banka Slovenije. Foto: EPA
Banka Slovenije. Foto: EPA

A ta zakon je šele prvi steber ukrepanja. V okviru drugega stebra na ravni evrskega območja se usklajujejo, da tovrstni odlogi plačila glavnic in obresti ne bodo prizadeli poslovanja bank. "Tukaj je pomembno, da vsem bankam zagotovimo, da bodo ukrepi, ki jih bodo sprejele v času krize, učinkovali enako na vse banke v evrskem območju, saj se bomo le tako izognili, da bi bile banke v posamezni državi v prednosti ali pa da bi imele slabšo obravnavo kot banke v drugih članicah," je opisal.

Tretji steber pa je povezan z dodatnimi garancijami, ki bi jih slovenska država lahko zagotovila na primer prek SID banke. S tem bi še dodatno zmanjšali negotovost za prebivalstvo in podjetja. "Tudi tukaj menim, da bo rešitev že kmalu predstavljena javnosti. V tem trenutku je zakonska rešitev, ki bi to omogočala, že v pripravi," je dejal Vasle. Podobno je sicer pred dnevi storila Nemčija.

Med pristojnosti Banke Slovenije sodijo tudi nekateri ključni procesi za nemoteno delovanje države, kot sta oskrba z gotovino in delovanje plačilnih sistemov. Že pred tedni so po Vasletovih zagotovilih izvedli vsa potrebna preverjanja delovanja teh sistemov v kriznih razmerah in vse varnostne predpriprave. Sisteme so oskrbeli s povečanimi količinami gotovine.

"Takšen pristop se je izkazal za učinkovitega, saj lahko zagotavljamo, da delovanje vseh naših procesov poteka nemoteno. Še več, to lahko zagotovimo tudi ob morebitni zaostritvi razmer," je bil jasen.

Zato posebnosti z oskrbo z gotovino ni in jih tudi ni pričakovati, v Banki Slovenije pa ne zaznavajo niti povečanih dvigov. Bankomati nemoteno delujejo, izjema so le tisti, ki trenutno niso v uporabi, ker so nameščeni v prostorih, ki so preventivno zaprti. Čeprav so banke zaprle nekaj svojih poslovalnic, celoten bančni sistem deluje, tudi prek urejanja zadev na daljavo, je še zatrdil Vasle.

Guverner: Z zaostrovanjem kreditiranja ščitimo davkoplačevalce

Učinki koronavirusa na gospodarsko rast bodo ogromni

"V tem trenutku je jasno, da bodo učinki koronavirusa na našo gospodarsko rast ogromni," je bil jasen guverner. Kakšen bo upad gospodarske aktivnosti, bo mogoče oceniti šele, ko se umirijo zdravstvene razmere, je dodal v odgovoru na vprašanje, ali imajo v Banki Slovenije že kakšne številčne ocene o razsežnosti negativnega učinka.

Zaradi hrvaške prepovedi dela dnevnim migrantom na Dolenjskem in v Beli krajini prilagajajo proizvodnjo

Na Dolenjskem in v Beli krajini je skupaj zaposlenih 650 delavcev, ki na delo dnevno prihajajo iz Hrvaške. Po hrvaški petkovi prepovedi dela za dnevne migrante na tem območju se tamkajšnja podjetja njihovi odsotnosti prilagajajo s prilagajanjem poslovnih procesov. Delo brežiške in novomeške bolnišnice ni in ne bo okrnjeno.

Direktor novomeške Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da skušajo podjetja, ki niso začasno zaustavila proizvodnje, ob odsotnosti delavcev iz Hrvaške z organizacijskimi ukrepi zagotavljati varno proizvodnjo, zagotoviti tekoče delo ter izpolniti zahteve in naročila svojih naročnikov oz. kupcev. Gre sicer za skupaj 633 zaposlenih in 17 samozaposlenih delavcev iz Hrvaške. Največ jih je v Metliki, kjer jih je zaposlenih 292, v Črnomlju jih je 140, v Novem mestu je 174 zaposlenih in v Trebnjem 27. V Novem mestu gre v glavnem za zaposlene v tovarni Revoz, ki je pretekli teden za najmanj 14 dni zaustavila proizvodnjo, začasno stoji tudi proizvodnja novomeške Adrie Mobil. Ukrep občutijo tudi manjša podjetja v Metliki, npr. Beti, Kolpa, Komet, KZ Metlika. V Posavju bi lahko omenjeni ukrep največ ovir povzročil v Splošni bolnišnici Brežice, kjer dnevno s hrvaške strani na delo prihaja šest zdravnikov, a težav ne pričakujejo. V Splošni bolnišnici Novo mesto imajo zaposlena le dva strokovna delavca s hrvaške strani meje, ki pa ju v zdajšnjih razmerah lahko pogrešajo.