Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije. Foto: BoBo
Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije. Foto: BoBo

Ministri hodijo zgolj v službo, ne pa opravljat svojega poslanstva. Ne govorite: potrebujemo čas! Ta vlada je nastala na obljubah, da bo drugače, pa ni drugače.

Milan Lukič, Združenje delodajalcev Slovenije
Sonja Šmuc Združenje Manager
Sonja Šmuc, Združenje Manager Foto: MMC RTV SLO

V primeru uvedbe nepremičninskega davka bo marsikatero majhno podjetje propadlo. Dviga zdravstvenih prispevkov samo za samostojne podjetnike ne bomo dovolili. Naši člani že živijo na robu preživetja. Če jih obremenimo z novimi davki, to ne bo rešilo gospodarstva, ampak podaljšalo njegovo agonijo.

Branko Meh, Obrtno-podjetniška zbornica

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik si želi, da bi bilo ob različnih ukrepih, ki prihajajo iz gospodarstva, konkretno navedeno, kakšne cilje bo z njimi mogoče doseči, npr. višjo gospodarsko rast, več zaposlenih, večjo dodano vrednost ... "Če ukrep nima napisanega cilja, je zelo težko sprejeti odgovornost, ko greš v izvajanje tega ukrepa," je dejal in spomnil, da to zahteva veliko kadrovskega potenciala in denarja. "Če ne uspe, tisti, ki ga predlaga, pravi, da bomo naredili analizo. Če ni uspelo, pravi, da bomo naredili nekaj drugega. Takšnih poskusov je zelo težko narediti veliko," je opozoril minister. Pričakuje, da bo vlada na predlagane ukrepe gospodarstva odgovorila do konca septembra.

Kljub drugačnim dogovorom je vlada večkrat prestavila dogovorjena srečanja z gospodarstveniki, so opozorili na tiskovni konferenci v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Imamo napačno predpostavko, da bomo z višjimi davki rešili situacijo. Ne, vsak dan s tem zmanjšujemo podjetniške dejavnosti, število brezposelnih pa se povečuje. Istočasno pa nas vsa ministrstva 'osrečujejo' z novimi obremenitvami," pravi predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič. V zvezi z zdravstvom je ugotovil, da ga je treba racionalizirati, saj "ni denarja, ki ga zdravstvo ne bi moglo porabiti".

Vlada naj premisli predloge gospodarstva
"Pozivamo vlado, naj ukrepa in resno premisli naše predloge. Potrebujemo razvojno in gospodarsko politiko – ne samo uravnoteženja javnih financ. Potrebujemo sanacijo gospodarstva, bank in javnega sektorja za večjo konkurenčnost. Potrebujemo pogoje za nove investicije, ki bi dale jasen signal tujim vlagateljem," je še dejal Milič.

Na zadnjem mestu po privlačnosti za tujce
"Gospodarstveniki pogrešamo jasne ekonomske politike, ni vizije, zakaj se nekateri ukrepi izvajajo, drugi ne, to velja za obdobje zadnjega desetletja. Slovenija je neprivlačna za tuje investitorje in je pristala na zadnjem, 27. mestu po privlačnosti za tuje investitorje," je ocenila izvršna direktorica Združenja Meneger Sonja Šmuc.

1.700 zakonov in 900 uredb za gospodarstvo
Podpisniki dokumenta Kisik za gospodarstvo so vlado spomnili, da je vlada dolžna ustvariti pogoje, v katerih se v gospodarstvo vlaga in se razvija, saj to ni mogoče na silo. Problem pa je, da se vlada temu izogiba in ohranja "status quo", je ocenila Sonja Šmuc. Gospodarstvo pa si želi večje stabilnosti in pravne varnosti, saj ga ureja blizu 1.700 zakonov in 900 uredb. "Pravniki so ugrabili državo, gospodarstveniki želijo jasna pravila igre," je ponazorila Sonja Šmuc in dodala, da je socialna država najbolj ogrožena brez uspešnega gospodarstva.

Obrtniki skupaj s kmeti razmišljajo o protestu
Podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh je napovedal, da bo ob morebitni uvedbi nepremičninskega davka marsikatero majhno podjetje propadlo. "Dviga zdravstvenih prispevkov samo za samostojne podjetnike ne bomo dovolili. Naši člani že živijo na robu preživetja. Če jih obremenimo z novimi davki, to ne bo rešilo gospodarstva, ampak bo podaljšalo njegovo agonijo," je opozoril Meh, in priznal, da skupaj s kmeti premišljujejo o protestu.

Prihodki trgovine padli za 14 odstotkov
Marija Lah
iz Trgovinske zbornice Slovenije je navedla podatek, da so prihodki slovenskih trgovin v primerjavi z letom 2008 padli za 14 odstotkov. Do januarja 2011 je bila slovenska trgovina približno podobna evropski trgovini, od začetka 2011 pa prihodki strmoglavo padajo: v letu 2013 so se mesečno zmanjševali za dva odstotka, v juliju so zaznali celo štiriodstoten padec. "To je posledica zvišanja DDV-ja, ki je nepravilen ukrep," je opozorila. Izpostavila je tudi podatek o Indeksu trgovine na debelo, kjer je zmanjšan obseg za 20 odstotkov.

Primanjkuje ukrepov za zvišanje potrošnje
Kupna moč po njenih besedah v primerjavi z letom 2008 v Sloveniji zaostaja komaj 9 indeksnih točk za evropskim povprečjem, vendar smo v letu 2011 zaostajali za kar 16 indeksnih točk za evropskim povprečjem. "Sloveniji primanjkuje ukrepov za povečevanje potrošnje, zato je treba energijo vlade in gospodarstva usmeriti v večje zaupanje državljanov," je pozvala Marija Lah.

Izvršba še vedno traja leto in dva meseca
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrtnikov in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je dejal, da na predloge gospodarstva ni bilo pravega odziva. "Edini odziv so parcialni ukrepi, reševanje proračuna in predvsem bančnega sektorja, ki postaja luknja brez dna. Ukvarjamo se s posledico, ne pa z vzrokom. Pravosodja se nismo dotaknili. Razumni roki sojenja so del pravne varnosti, pri nas pa izvršba v povprečju traja eno leto in dva meseca," je dejal.

Vsako ministrstvo ima svoj informacijski sistem
Napoveduje, da bo z novimi davki obremenjenost malega gospodarstva še večja, izginilo bo kar nekaj majhnih obratov in delovnih mest, napoveduje: "Selitev v bolj ugodne kraje za podjetnike bo spontan odziv." Izpostavil je neučinkovitost državne uprave, katere medsebojna koordinacija med sektorji povzroča dodatno entropijo. "O isti zadevi poročajo dvema ali trem ministrstvom, vsako je naročilo svoj informacijski sistem in obdeluje svoje podatke," je ponazoril razmere.

Ministri samo hodijo v službe
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukič verjame v moč argumentov, saj gospodarstveniki ne morejo mobilizirati množic v proteste. Toda vlada po njegovih besedah ni naredila ničesar otipljivega. "Ministri hodijo zgolj v službo, ne pa opravljat svojega poslanstva. Ne govorite: potrebujemo čas! Ta vlada je nastala na obljubah, da bo drugače, pa ni drugače," je poudaril.

Menedžerji na ulicah?
Sonja Šmuc je dodala, da si menedžerji "ne smejo privoščiti protesta ali nepokorščine, so pa zaskrbljeni nad položajem. Naša želja je, da dobimo ekonomsko politiko, vidimo njeno pomanjkanje," je dejala. Milič je še napovedal, da lahko pričakujemo nove odpovedi kolektivnih pogodb v gospodarstvu in sklenitev novih, ki bodo realnejše glede na razmere na trgu in v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

Ministri hodijo zgolj v službo, ne pa opravljat svojega poslanstva. Ne govorite: potrebujemo čas! Ta vlada je nastala na obljubah, da bo drugače, pa ni drugače.

Milan Lukič, Združenje delodajalcev Slovenije

V primeru uvedbe nepremičninskega davka bo marsikatero majhno podjetje propadlo. Dviga zdravstvenih prispevkov samo za samostojne podjetnike ne bomo dovolili. Naši člani že živijo na robu preživetja. Če jih obremenimo z novimi davki, to ne bo rešilo gospodarstva, ampak podaljšalo njegovo agonijo.

Branko Meh, Obrtno-podjetniška zbornica

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik si želi, da bi bilo ob različnih ukrepih, ki prihajajo iz gospodarstva, konkretno navedeno, kakšne cilje bo z njimi mogoče doseči, npr. višjo gospodarsko rast, več zaposlenih, večjo dodano vrednost ... "Če ukrep nima napisanega cilja, je zelo težko sprejeti odgovornost, ko greš v izvajanje tega ukrepa," je dejal in spomnil, da to zahteva veliko kadrovskega potenciala in denarja. "Če ne uspe, tisti, ki ga predlaga, pravi, da bomo naredili analizo. Če ni uspelo, pravi, da bomo naredili nekaj drugega. Takšnih poskusov je zelo težko narediti veliko," je opozoril minister. Pričakuje, da bo vlada na predlagane ukrepe gospodarstva odgovorila do konca septembra.