Dogajanje, povezano z omikronom, je v zadnjem tednu negativno vplivalo na tvegane naložbe in pozitivno na vladne obveznice - donosnost 10-letne ameriške obveznice je le še 1,34-odstotna. Vlagatelji so budno spremljali tudi sveže namige o ameriški denarni politiki. Guverner Feda Jerome Powell je v torek kar malo presenetljivo najavil, da bodo Zvezne rezerve prisiljene hitreje umikati spodbujevalne ukrepe. Foto: Reuters
Dogajanje, povezano z omikronom, je v zadnjem tednu negativno vplivalo na tvegane naložbe in pozitivno na vladne obveznice - donosnost 10-letne ameriške obveznice je le še 1,34-odstotna. Vlagatelji so budno spremljali tudi sveže namige o ameriški denarni politiki. Guverner Feda Jerome Powell je v torek kar malo presenetljivo najavil, da bodo Zvezne rezerve prisiljene hitreje umikati spodbujevalne ukrepe. Foto: Reuters

Mednarodni denarni sklad opozarja, da so inflacijski pritiski predvsem v ZDA vse večji, zato se mora Fed bolj kot preostale največje centralne banke posvečati inflacijskim tveganjem. "Smiselno bi bilo, da bi Fed pospešil zmanjševanje odkupov vrednostnih papirjev in hitreje pripravil teren za dvig obresti," so zapisali. Tudi eden od članov Feda James Bullard (prvi mož Fedove podružnice v St. Louisu) je takoj po objavi podatkov o ameriškem novembrskem trgu dela (brezposelnost je padla na 4,2 odstotka, povprečna urna postavka je v zadnjem letu porasla za 4,8 odstotka) pozval k hitrejšemu zaostrovanju denarne politike, saj je inflacija vse višja, gospodarska rast vse močnejša, trg dela pa v vse boljšem stanju.

Cene nafte so na tedenski ravni že petič zapored drsele navzdol, kar se ni zgodilo od lanskega marca, ko je na trgu zavladala celo takšna panika, da so s terminskimi pogodbami trgovali po negativni ceni. Foto: Reuters
Cene nafte so na tedenski ravni že petič zapored drsele navzdol, kar se ni zgodilo od lanskega marca, ko je na trgu zavladala celo takšna panika, da so s terminskimi pogodbami trgovali po negativni ceni. Foto: Reuters

Prvi dvig obresti maja, morda celo marca?
In kaj na to pravi guverner Jerome Powell? Počakati bo treba do decembrskega sestanka (14.–15. december), za zdaj pa velja prepričanje, da želi Fed do junija končati program kvantitativnega sproščanja, že maja (pri banki Barclays pravijo, da že marca) pa bi verjetno že lahko videli prvi dvig obresti. A Powell je vse bolj "jastrebji", na začetku tedna je presenetil z izjavo, da je treba besedno zvezo tranzicijska inflacija, ki jo je tako vneto ponavljal vse do poletja, poslati na smetišče zgodovine. Časovnice zaostrovanja denarne politike naj ne bi bistveno spremenila novembrska slika na trgu dela: resda je gospodarstvo vse bližje polni zaposlenosti, vendar se je rast zaposlovanja precej upočasnila. Novembra je bilo odprtih neto le 210 tisoč novih delovnih mest, kar je najmanj po lanskem decembru in pol manj od napovedi.

Barclays: Bikovski trend ni ogrožen
Delniški trgi so preživeli zelo volatilen teden, omikron je vnesel kar nekaj preplaha, indeksi pa so leteli v eno in drugo smer. V četrtek je Dow Jones poskočil za 600 točk, a na koncu se ni mogel izogniti negativnemu tednu. Večje izgube so bile na borzi Nasdaq (istoimenski indeks se je v petih dneh znižal za 2,6 odstotka). Pri banki Barclays svojim strankam še vedno svetujejo, naj sledijo cilju in še naprej dokupujejo delnice ob vsaki korekciji ("buy the dip"), saj je makroekonomsko okolje še vedno naklonjeno delniškim naložbam, tako da bi se moral bikovski trend nadaljevati. Po definiciji pa se je bik poslovil na naftnem trgu, saj so cene že več kot 20 odstotkov nižje kot 10. novembra. Če se bodo takšna gibanja nadaljevala, bo to po eni strani dobrodošlo za centralne banke, saj se bo inflacija lahko umirila brez pretiranih posegov v denarno politiko.

Didi je pred manj kot pol leta izpeljal odmevno javno prodajo (največjo kakega kitajskega podjetja po Alibabi) na borzi v New Yorku, a zdaj se je vodstvo podjetja odločilo, da bo svoje delnice raje uvrstilo na borzo v Hongkongu. V ozadju so pritiski kitajskih regulatorjev. Foto: Reuters
Didi je pred manj kot pol leta izpeljal odmevno javno prodajo (največjo kakega kitajskega podjetja po Alibabi) na borzi v New Yorku, a zdaj se je vodstvo podjetja odločilo, da bo svoje delnice raje uvrstilo na borzo v Hongkongu. V ozadju so pritiski kitajskih regulatorjev. Foto: Reuters

Didi Global že zapušča borzo NYSE
Delnice kitajskega podjetja Didi Global (platforma, ki podobno kot Uber na Kitajskem in še v 16 državah, tudi v Avstraliji, ponuja naročilo prevoza prek mobilne aplikacije) so v petek padle za 22 odstotkov, s tem pa se je tržna kapitalizacija znižala za 8,4 milijarde dolarjev. Podjetje se je namreč zaradi vse večjih pritiskov domačih regulatorjev (Peking je med drugim tudi dosegel, da so Didijevo aplikacijo umaknili iz Applove trgovine) le pet mesecev po debiju na borzi v New Yorku odločilo, da delnice umakne z Wall Streeta in jih uvrsti na borzo v Hongkongu. Padle so tudi delnice preostalih kitajskih velikanov, ki kotirajo v ZDA (Alibaba, Baidu ...). Pri trenutni ceni (6,07 USD) so Didijeve delnice že 57 odstotkov nižje, kot je bila njihova cena v javni prodaji konec junija.

Dow Jones (New York)34.580 točk (tedenska sprememba: -0,9 %)
S & P 500 (New York)4.538 točk (-1,2 %)
Nasdaq (New York)15.085 točk (-2,6 %)
DAX30 (Frankfurt)15.170 točk (-6,1 %)
Nikkei (Tokio)27.790 točk (-1,1 %)
SBITOP (Ljubljana)1.219 točk (-1,9 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +0,16 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +1,34 %
EUR/USD1,1309 (-0,2 %)
EUR/CHF1,0383 (-0,7 %)
bitcoin49.300 USD (-9 %)
nafta brent69,82 USD (-3,9 %)
zlato1.784 USD (-0,4 %)
evribor (šestmesečni)-0,541 %
Če je bila novembra skupna vrednost kriptotržišča že tri bilijone dolarjev, je v soboto padla na 2,2 bilijona. Foto: Reuters
Če je bila novembra skupna vrednost kriptotržišča že tri bilijone dolarjev, je v soboto padla na 2,2 bilijona. Foto: Reuters

Bitcoin 30 odstotkov od rekorda
Sobotno jutro je prineslo tudi resen popravek na trgu kriptovalut in največje padce po maju. Bitcoin je v kratkem strmoglavil za 10 tisoč dolarjev in zanihal vse do 43 tisoč dolarjev, nato pa do večera presegel 48 tisoč dolarjev, kar še vedno pomeni 12-odstoten enodnevni padec. Njegova tržna kapitalizacija se je znižala precej pod bilijon dolarjev. Podoben "tobogan" so doživeli vsi altkovanci, eter je zdrsnil na 3500 dolarjev. Posebnega vzroka za nenaden padec ni bilo, očitno je v ozadju podobna nervoza, kot spremlja delniške trge. Ob visoki ravni kupovanja kriptovalut z vzvodom so nihanja potem še bolj ekstremna. Bitcoin je pri ceni 49.000 dolarjev že 30 odstotkov oddaljen od prejšnji mesec doseženega rekorda, na vse bolj trhlih temeljih je predpostavka, da bo december kot že pogosto v preteklosti prinesel nove rekorde.