Iz industrijske konoplje lahko nastane kar 70.000 najkakovostnejših izdelkov, saj gre za 100-odstotno ekološko razgradljivo snov, razlaga Robićeva, ki je v Lendavi skupaj z Društvom zeliščarjev Pomurje organizirala Svetovni kongres industrijske konoplje, ki se ga udeležujejo strokovnjaki in inovatorji na tem področju iz kar 60 držav. Razpravljajo predvsem o različnih tehnoloških materialih ter pridelavi in predelavi industrijske konoplje, s katero je v Sloveniji letos zasejano 175 hektarjev, kar je še enkrat več v primerjavi z lanskim letom. Pripravili so tudi tekmovanje v inovacijah iz novih materialov in izdelkov iz konoplje.

Hrana, tekstil, papir, goriva, negorljivi materiali iz ... konoplje
Pridelava industrijske konoplje se po svetu krepi v zadnjih desetih letih, v Sloveniji je bila vzgoja industrijske konoplje legalizirana šele pred petimi leti. "Veliko je razvojnih možnosti, konoplja daje neslutene količine novih izdelkov, ocenjuje se, da iz industrijske konoplje lahko ustvarimo okoli 70.000 različnih novih izdelkov za uporabo v vsakdanjem življenju. Govorim ne samo o prehrani, ki je najuporabnejša v Sloveniji, ampak predvsem o industriji. Mi razvijamo plastiko iz konoplje, papir iz konoplje, tkanino, imamo razna mazila, goriva, gradbene materiale in različne negorljive materiale," opisuje uporabno plat industrijske konoplje Majda Robić.
Čim prej na tržne police!
Največji problem je tehnologija za pridelavo oziroma predelavo konoplje. "Če delamo papir, nam danes manjka kombajn za košnjo, manjka stroj za ločevanje določenih delov iz konoplje," natančno razloži konkretne izzive Robićeva. Zato si strokovnjaki, razvojniki in inovatorji z vsega sveta pomagajo, izmenjujejo znanja in spoznanja na tem področju, saj si želijo čim prej postaviti izdelke iz industrijske konoplje na tržne police.

Popolna legalizacija industrijske in medicinske konoplje
Izkazalo se je namreč, da tovrstna proizvodnja prinaša v ameriških državah Washington in Kolorado od 15 do 20 odstotkov proračunskih prihodkov. Po zmagi Baracka Obame sta omenjeni državi zakonsko dovolili tako medicinsko konopljo kot industrijsko, zdaj pa sta drugim postali zgled. V zvezi s konopljo pa je še vedno veliko tabujev. Ti se še vedno pojavljajo predvsem v povezavi z nedovoljenimi substancami. Industrijska konoplja v Sloveniji lahko vsebuje do 0,2 odstotka THC-ja, vse, kar je več, je protizakonito. "Ni tako v vseh državah. V nekaterih sosednjih državah in v ZDA teh omejitev ne poznajo," primerja Robićeva in se zaveda, da so zdajšnje razmere posledica dejstva, da smo imeli v Sloveniji več kot 60 let prepovedano vzgojo industrijske konoplje in da teh 60 let manjka tudi v tehnološkem pomenu.

Z medicinsko konopljo do 50-odstotnih prihrankov v zdravstvu
Tudi uporaba medicinsko licencirane konoplje po njenih besedah lahko privarčuje od 40 do 50 odstotkov stroškov v zdravstvu, ko gre za zdravljenje težko ozdravljivih bolezni, kot sta rak in glavkom. "Z medicinsko konopljo lahko pozdravimo številne bolezni raka, glavkom, ki pa s sodobno medicino niso ozdravljivi. Ampak to je pri nas še vedno prepovedano. Če se jaz zdravim z medicinsko konopljo, ker imam raka, sem za državo kriminalec," ponazarja sedanje razmere Robićeva in poziva k dekriminalizaciji medicinske konoplje v Sloveniji. "Treba je stvari regulirati, jih dati v zakonodajo, da so pod nadzorom, da ljudje ne bodo doma na črno gojili indijske konoplje in na črno pridelovali zdravila za neozdravljivega raka, ampak si ga bodo lahko v bolnišnici enostavno izbrali ali kot kemično zdravljenje ali kot naravno zdravljenje."

Gre tudi za varovanje človekove pravice, da se pozdravi na naraven način, če je to njegova želja. Država mora tu seveda vzpostaviti kontrolne laboratorije, uvesti določena pravila, z uvedbo davka vred, našteva Majda Robić.

100-odstotno razgradljiva
"Konoplja je namreč popolnoma ekološki material, popolnoma razgradljiv material, strokovnjaki so to dokazali. Dokazali so tudi, da niti ni nujno potrebna medicinska konoplja, da pozdraviš raka in druge bolezni. Tukaj so zadeve, ki se lahko uporabijo v vseh gospodarskih panogah, ne le v medicini ali v gradbeništvu, tekstilni, papirni ali plastični industriji. Konoplja je preprosto material, ki bi ga lahko zamenjali z nerazgradljivimi materiali, plastičnimi, sintetičnimi materiali, ki povzročajo številne bolezni," poudarja.
Pridelujejo doma, prodajajo pa v Avstriji
Opozarja na pomanjkljivo zakonodajo, ki ureja to področje, saj je bila napisana na hitro, da bo zadostila potrebam prilagajanja EU-ja, a je zdaj za vsako stvar treba, kot je dejala, petkrat preučiti eno besedo. Zaradi prepovedi oznake industrijske konoplje v Sloveniji lahko varimo tovrstno pivo, a ga ne smemo prodajati. Zato ga prodajamo v Avstriji – le enega izmed nesmislov navaja Majda Robić. Zato je treba urediti zakonodajo pa tudi opogumiti vlaganje v panogo. "Pri nas ne pridemo do kapitala, ki bi lahko spodbudil razvoj in izvedbo strojev. Na svetovni ravni pri inovacijah so se pojavili številni tuji poslovni angeli, ki bodo vlagali v inovacije, tudi v slovenske. Pri nas gospodarstvo, poslovna sfera in poslovni kapital še vedno ne vidijo pravega izziva za kakovosten in dober zaslužek."
Pahor ni hotel šopka industrijske konoplje
To preseneča, če se ve, da neki materialni odpadek ostaja po več tisoč let na Zemlji, iz industrijske konoplje izdelana vrečka se razstopi v dveh mesecih in izgine, oziroma se popolnoma, 100-odstotno razgradi oziroma reciklira. "Pri nas se dogaja veliko nerazumljivih stvari. Včeraj smo želeli pokloniti šopek iz industrijske konoplje predsedniku Pahorju, a ga ne smemo, ker bi nas takoj aretirali," ponazarja slovenske razmere Majda Robić. Opozarja pa tudi, da kriminal oziroma črni trg še vedno preprečuje številne nove razvojne možnosti in se postavi na pot dobrim in zakonitim rešitvam.