Powell, guverner ameriške centralne banke, je bil v svojem govoru na letnem srečanju centralne banke v Jackson Holu prej "dovish" (golobji) kot "hawkish" (jastrebji), kot v svojem finančnem besednjaku Američani poimenujejo stališča centralnih bankirjev do vprašanj monetarne politike. Resda je Powell potrdil, da se Fed pripravlja na začetek umikanja spodbujevalnih ukrepov v okviru kvantitativnega sproščanja QE (proces, poimenovan "tapering"), a natančnega urnika (izjavil je le, da bo to še letos) ni nakazal. Nekateri so se namreč po izjavah nekaterih Powllovih kolegov iz Feda (predvsem to velja za Jamesa Bullarda) bali, da bi bila lahko časovnica zaostrovanja denarne politke začrtana bolj agresivno, predvsem pa, da bo šibitvi programa QE kmalu sledil še dvig obrestne mere, kar je za podjetja in gospodinjstva veliko pomembnejša informacija.

Z zaostrovanjem denarne politike se ne mudi
Powell je pomiril te strahove, "tapering" po njegovem še ne bo signal, da hitro sledi dvig obrestne mere. Napačne poteze bi bile lahko v sedanjem okolju še posebej škodljive, je še opozoril in dodal, da trg dela trenutno še vedno okreva. Kot je poudaril, se kot odziv na začasne inflacijske pritiske ne mudi z zaostrovanjem denarne politike. Inflacija v ZDA je bila julija na letni ravni 4,2-odstotna, Powell pa je prepričan, da se bo številka umirila, saj naj bi nekateri začasni pritiski, kot je na primer skokovita rast cen rabljenih avtomobilov, zvodeneli. V prvi polovici leta se je zdelo, da bodo inflacijske grožnje (te so bile v ZDA višje kot v Evropi, saj so onkraj Atlantika gospodarstvo spodbujali tudi z neverjetnimi fiskalnimi svežnji) ustavile rast delniških indeksov, vendar z izjemo nekaj kratkoročnih preplahov obrata trenda ni bilo.

Tedenska rast cen nafte, kot je ni bilo več kot leto dni
Skratka, vse je nared, da se borzna zabava, ki je kmalu po lanskem začetku epidemije dobila nesluten razmah, podaljša še za kakšno leto, saj bo Fed še kar nekaj časa skrbel za presežno likvidnost. To je za lastnike delnic in preostalih tveganih naložb najboljša novica, ki je ne morejo skaliti niti slabši makroekonomski podatki (v ZDA zaznavajo precejšen padec potrošnje in predvsem potrošniškega zaupanja, ki je avgusta doseglo najnižjo točko v zadnjih skoraj desetih letih, kar je seveda posledica težav, ki jih povzroča različica delta). Indeks S & P 500 je v petek spet končal rekordno visoko, takšnih dni je bilo letos že 52. Močno okrevanje je po padcih teden prej zajelo naftni trg, brent je od ponedeljka do petka poskočil za 11 odstotkov – največ po juniju 2020, med vzroki za rast pa je tudi močnejši orkan Ida, ki se bliža Mehiškemu zalivu, in zaradi česar so tam naftna podjetja že zaprla več kot polovico zmogljivosti.

Rekordno poslovanje vodilnih slovenskih podjetij
Čeprav je bil zadnji teden negativen (SBITOP je izgubil 0,65 odstotka), je Ljubljanska borza še naprej med najbolj donosnimi letos, saj se je osrednji delniški indeks povzpel za 33 odstotkov. Družbe poročajo o rekordnem poslovanju. Petrol, Sava RE, NLB, Krka, Unior in Zavarovalnica Triglav so že objavili poslovne rezultate prvega polletja, vse pa imajo občutne rasti. Matjaž Dlesk (Triglav skladi) za Radio Slovenija: "Rezultati so zelo spodbudni, večinoma kar rekordni." Borznike so pozitivno so presenetili poslovni rezultati Petrola, objavljeni v petek. Urban Belič, Ilirika: "Rast prodaje je 20-odstotna, rast dobička 140-odstotna. Potrdili so načrt do konca leta, tudi napovedi do leta 2025 soo zelo optimistične." Dividendna donosnost slovenskih blue-čipov je zelo visoka, pri čemer izplačilo v bankah in zavarovalnicah regulatorji zaradi negotovosti, povezanih z epidemijo, še zadržujejo. Dlesk: "Slej ko prej bodo te dividende izplačane, vprašanje le, kdaj."