Še nikoli v zgodovini razmere niso bile tako naklonjene tistim, ki želijo zaslužiti z naložbami v zlato: svetovno gospodarstvo je na kolenih, obresti ničelne ali negativne, centralne banke in vlade pa neutrudno sprejemajo nove in nove reševalne svežnje. Foto: Reuters
Še nikoli v zgodovini razmere niso bile tako naklonjene tistim, ki želijo zaslužiti z naložbami v zlato: svetovno gospodarstvo je na kolenih, obresti ničelne ali negativne, centralne banke in vlade pa neutrudno sprejemajo nove in nove reševalne svežnje. Foto: Reuters

Zlato je ta teden v evrih doseglo novo rekordno vrednost, saj se je zlata unča (31,1 grama) povzpela do 1.633 evrov (52,5 evra za gram). V dolarjih je zlato pri 1.765 dolarjih doseglo najvišjo raven po oktobru 2012. Zlato tako uresničuje status varnega pribežališča. Ker bo svet letos v resni recesiji (in nihče ne ve, kako hitro bo okrevanje), predvsem pa, ker centralne banke tiskajo svež denar kot še nikoli v zgodovini (kar bi moralo sčasoma prinesti inflacijo) in ker se celo v ZDA že krepijo pozivi, naj centralna banka obresti potisne v negativno območje, se med vlagatelji zelo povečuje zanimanje za plemenite kovine, bodisi za fizični nakup zlata bodisi za vlaganja v ustrezne ETF-sklade.

Divje tiskanje denarja tudi po meri trga plemenitih kovin in kriptovalut

Podobne argumente imajo tudi ljubitelji kriptovalut
Po eni od anket, ki so jo opravili v Nemčiji, prevladuje prepričanje, da je zlato najboljša naložba s časovnim horizontom treh let. Kar 71 odstotkov jih tudi meni, da gre pri zlatu za varno naložbo. Ker je precej verjetno, da bodo centralne banke in vlade sprejele še nekaj novih reševalnih svežnjev, je na vidiku tudi absolutni rekord v dolarjih. Ta je iz avgusta 2011, in sicer 1,917.90 dolarja za unčo. Podobne argumente za nadaljnjo rast imajo tudi vsi, ki stavijo na bitcoin. Poudarjajo, da bolj kot brnijo tiskalniki centralnih bank, bolj fiat valute izgubljajo svojo vrednost oziroma kupno moč. Bitcoin, ki je prejšnji teden doživel tretji "halving" v zgodovini (nagrada za prirudarjeni bitcoin se je prepolovila na 6,25 bitcoina), je letos pridobil 35 odstotkov.

Wall Street je v ponedeljek doživel največjo rast v zadnjih šestih tednih, saj se je Dow Jones povzpel kar za 3,9 odstotka. Včeraj je sledila streznitev in Dow (24.206 točk) je izgubil 1,6 odstotka. Foto: Reuters
Wall Street je v ponedeljek doživel največjo rast v zadnjih šestih tednih, saj se je Dow Jones povzpel kar za 3,9 odstotka. Včeraj je sledila streznitev in Dow (24.206 točk) je izgubil 1,6 odstotka. Foto: Reuters

Fed se boji, da bi brezposelnost lahko dosegla 25 odstotkov
Kljub vsej resnosti krize se na delniških trgih nadaljuje okrevanje, ki se je začelo v drugi polovici marca. Dow Jones se je v ponedeljek zavihtel kar štiri odstotke višje oziroma za 911 točk, potem ko je biotehnološko podjetje Moderna iz Bostona poročalo o obetavnih rezultatih prve faze testiranj cepiva proti novemu koronavirusu, saj naj bi vseh 45 pacientov, na katerih so opravili teste, po dveh odmerkih razvilo protitelesa. Spet se se je okrepilo tudi prepričanje, da bo gospodarsko okrevanje hitro, tako da se nihče ni preveč oziral na črnoglede kratkoročne napovedi Jeroma Powlla. Guverner Feda je namreč opozoril, da bi se lahko ameriško gospodarstvo v drugem četrtletju skrčilo za 30 odstotkov (preračunano na letno raven – številko je pravzaprav treba deliti s štiri), brezposelnost pa bi se lahko povzpela celo do 25 odstotkov, kar je popolnoma primerljivo z veliko depresijo. Aprila je bila brezposelnost 14,7-odstotna.

Kriptovalute, torek ob 21.30tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin+9,2 %9.681
ether+12 %213
XRP+3,2 %0,205
bitcoin cash+5,5 %246
bitcoin SV+6,6 %200
litecoin+7,0 %45,28

"Mercronov" načrt bolj pomagal evru kot borzam
Podobno kot kolegi na Wall Streetu razmišlja tudi 200 nemških analitikov, ki sodelujejo pri izračunu konjunkturnega indeksa Zew. Ta je maja porasel kar za 22,8 točke, na 51 točk. Pri ocenjevanju trenutnih razmer so nemški strokovnjaki izrazito črnogledi, popolnoma drugače pa je pri pričakovanjih, kaj bo čez pol leta. Napoveduje se močno okrevanje po poletju, kljub vsemu pa naj bi Nemčija šele leta 2022 dosegla raven, na kateri je bila lani. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v ponedeljek poskočil kar za 5,7 odstotka in v torek po francosko-nemškem predlog o 500-milijardnem skladu za zagon gospodarstva EU-ja uspel ostati nad 11 tisoč točkami. "Mercronov" načrt je pomagal evru, ki je porasel do 1,0976 dolarja. Večerno dogajanje v New Yorku je bilo negativno, padanje se je prav v zadnjih minutah pospešilo in Dow Jones je na dnevni ravni izgubil 1,6 odstotka.