Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je na novinarski konferenci v Ljubljani opozorila, da je dostojno delo končni cilj, ki mu sindikati sledijo za vse delavce, ne glede na to, v kakšni obliki dela delajo. "To je delo, ki pomeni varnost za zaposlenega, ki pomeni dostojanstvo pri opravljanju dela, ki je pošteno plačano, ki je varno in je trajnostno," je pojasnila.

V nadaljevanju je spomnila na različne oblike dela v 30 letih samostojne Slovenije. Od pravila, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, so se začele najprej pojavljati razlike pri delu za določen čas, pozneje smo lahko spremljali agencijske delavce, ki so se počasi prelevili v samostojne podjetnike, v zadnjem času pa se srečujemo s t. i. platformskimi oblikami dela, ki so se posebej razrasle v času epidemije covida-19, je še popisala.

Generalna sekretarka v Sindikatu delavcev prometa in zvez pri ZSSS-ju Saška Kiara Kumer je ocenila, da številnim med nami platforma trenutno pomeni digitalizacijo oz. lahek dostop do storitev, a ob tem v resnici pomeni tudi delavca, "ki je povsem pogrešljiva roba, brez vsakih pravic, brez pogodbe o zaposlitvi, v tej negotovi obliki dela pa komaj zasluži za preživetje".

Po njenih besedah je tema v Evropi zelo izpostavljena, pri nas pa manjka konkretna razprava. V sindikatu si želijo, da bi ministrstvo za delo vzpostavilo splošne pogoje oz. zaščito platformnih delavcev. Zakoni, ki v ožjem segmentu posegajo na to področje in odpirajo vrata platformnemu delu, namreč že prihajajo, je dejala in ob tem omenila letošnji sprejem sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu, ki odpira vrata multinacionalkam, kot je ameriški ponudnik aplikacije za deljenje prevozov Uber.

"Bojim se, da bodo temu zakonu sledili še drugi in da bodo razbili sam pojem, kaj delo v varni zaposlitvi sploh je. Mislimo, da je to nevarna pot, in upamo, da se bomo začeli pogovarjati o tem, kaj je platformno delo, ter vzpostavili zakonski okvir, ki bo te nepoštene prakse ustavil," je sklenila.

Tehnološka podjetja, ki so v resnici taksi službe, dostave hrane...

"Platformna podjetja se odgovornosti do delavk in delavcev izogibajo z izgovorom, da so v resnici tehnološka podjetja, čeprav je njihova primarna dejavnost storitvena – gre za taksislužbe, nudenje prevozov, dostavo hrane in drugih dobrin, za čiščenje na domu, skrb vzbujajoče pa je, da se platformno delo vedno bolj seli tudi na področja, ki bi morala biti del javnih storitev, in to lahko vidimo predvsem v primeru skrbstvenega dela," pa je navedla predsednica Sindikata Mladi plus pri ZSSS-ju Tea Jarc.

Iz njihove raziskave na področju dostave hrane, v okviru katere so bili opravljeni intervjuji z raznašalci pri podjetjih Wolt in E-Hrana oz. zdaj Glovo, je razvidno, da gre za "izjemno slabo regulirano področje". Delavci delajo tudi 12 ur na dan, sedem dni na teden, za delovno opremo (kolo, motor, avtomobil) in stroške amortizacije morajo poskrbeti sami, plača ni stalna, temveč odvisna od opravljenih ur, oddaljenosti od strank, prometa, vremena ipd. Delavci z upravo nimajo stikov v živo, za varstvo in zdravje pri delu je slabo poskrbljeno.

Delo se večinoma opravlja prek študentskega servisa ali statusa s. p. in je torej prekarizirano, pri čemer vključuje prikrite elemente delovnega razmerja, kar pomeni verjetno kršitev zakona o delovnih razmerjih.

Sindikati zato po njenih navedbah zahtevajo, da se platformnim delavcem prizna status delavcev, s tem pa osnovne delavske in socialne pravice. Za platforme morajo veljati enaka pravila kot za druge delodajalce, kar pomeni, da morajo spoštovati kolektivne pogodbe in nacionalno zakonodajo, je dodala Jarc.