Predlagani zakonodaji pa manjka predhodna temeljita analiza stanja, ki bi detektirala prednosti in slabosti, določila ukrepe in omogočila pot k izboljšanju.
Osnova tokratnih zakonodajnih novosti je le površna, saj ne upošteva niti dejanske kompleksnosti delovanja javne službe, ker govori večinoma le o TV in o novinarstvu, njenih najbolj medijsko izpostavljenih dejavnostih in skuša uveljaviti večji politični in kapitalski vpliv na medije ter oslabiti moč, poslanstvo, zmogljivost in kompleksnost dejavnosti javne službe.

Predlagana zakonodaja ne upošteva raznovrstnih dejavnosti celotne hiše, audio in druge produkcije (radijske igre kot edinega avtohtonega radijskega umetniškega izraza, snemanja in arhiviranja novih glasbenih del različnih žanrov z zunanjimi izvajalci in z notranjimi sestavi – Simfoniki RTV, Big Bandom, zbori …), skrbi za slepe in gluhe, posebnih programov v romskem jeziku, posebnih programov za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji, izobraževanja za poklice z AV področja, ki jih ni mogoče pridobiti v formalnem izobraževalnem sistemu v državi, skrbi za AV in audio dediščino – dokumentiranja in enormno obsežnega nacionalnega arhiva- , mednarodnega sodelovanja in konkurenčnosti v okviru EBU nacionalnih postaj z aktivno izmenjavo na vseh programskih in tehničnih področjih itd.

Načrtovano radikalno zmanjšanje sredstev (5% od RTV naročnine letno) za brez finančne alternative bi prineslo javnemu medijskemu servisu nepredstavljivo destabilizacijo.

Ustanovitev novega sklada za financiranje slovenske TV produkcije bi bil farsa, obvod, ki bi javni RTV z v desetletjih pridobljenimi specifičnimi znanji in izkušnjami odvzel njene pristojnosti in avtonomnost, o vsebinah in prejemnikih sredstev bi odločala država (Ministrstvo za kulturo).

Več lastnega zaslužka, v kar RTV predlagana zakonodaja zaradi zmanjšanja sili, bi pomenilo še več oglaševanja, kar je že zdaj na robu sprejemljivega.
Predlog že v osnovi jemlje javni RTV kredibilnost, avtonomnost in status javnega medija. Na račun javnega servisa bi s prispevkom državljanov sofinancirali programe tistih medijev, ki so bili ustanovljeni in se preživljajo na trgu, samostojno, z oglaševanjem in z vložki iz privatnih žepov ali celo iz žepov političnih strank, pri čemer seveda ne bi bilo mogoče zaobiti političnih oziroma pridobitnih interesov njihovih lastnikov.

RTV bi z dodatnim odvodom – 3% od naročnin na letni ravni - prispevala za STA, v zameno pa prejemala brezplačne novice od agencije, kar dodatno ruši ravnovesje med bogato raznolikostjo dejavnosti v javni službi in zgolj pridobivanjem in objavljanjem informacij, kar je izključna dejavnost STA, za RTV pa je to le ena izmed njih, čeprav javno najbolj izpostavljena.

Izključitev organizacijske enote Oddajniki in zveze iz strukture RTV in ustanovitev privatne družbe Oddajniki in zveze d. o. o. pomeni zanikanje vseh vložkov v ta tehnično zelo zahtevni del graditve in vzdrževanja oddajniške mreže za celotno Slovenijo in privatizacijo tehnične mreže v javni službi. Vanjo so inženirji in drugi tehnični delavci desetletja vlagali svoje znanje in vrsto tehničnih inovacij.

Javnost se zaveda, da je RTV potrebna prenove zaradi novih produkcijskih razmerij in postopkov, ki jih prinaša tehnološki razvoj, in zaradi nove, razvejane, nenehno spreminjajoče se medijske krajine. Sveženj predlaganih zakonov pa postavlja javni servis v ranljiv položaj, saj bi ga odprl za politizacijo, oslabljena RTV bi bila še bolj odvisna od kapitala in na tnalu politike, o vsebinah pa bi odločala država. To, da bi bili mediji tako rekoč izenačeni na trgu, bi pomenilo prenos moči in kapitala (tudi iz javnih sredstev) v že tako močne komercialne medijske akterje v privatni lasti, vsebin in dejavnosti, ki definirajo javno službo, pa ne bi imel kdo financirati. RTV bi to pahnilo v popolno komercializacijo, nezdravo in nepotrebno konkurenco privatnim medijem in v popolno odvisnost od trenutne oblasti. Odpuščanja bi bila nujna, vprašanje pa je, katere službe in programe bi potem ukinili ali jih oslabili. Skratka, pomeni razpad javne službe ter politično in kapitalsko uzurpacijo javnega medijskega prostora. RTV je prvenstveno kulturna ustanova in mora v polni meri uresničevati to poslanstvo.

Javni medijski servis je civilizacijski dosežek in neke vrst skupni imenovalec demokratičnega družbenega prostora. In njegov odraz. In zavezan je kvalitativnim standardom profesionalnih novinarskih in umetniških izrazov. Ti kriteriji so mednarodno prepoznani in priznani. Zato izrekamo odločni NE! predlagani medijski zakonodaji. Namesto nje naj se vlada zavzame za resno in temeljito analizo stanja medijev in RTV, na tej osnovi pa naj predlaga spremembe in na novo določi pravila z zakonskimi in podzakonskimi akti, VENDAR V DOBRO VSEH DRŽAVLJANOV SLOVENIJE, KI SI ZASLUŽIJO KVALITETEN JAVNI MEDIJSKI SERVIS.