Po podatkih kriptoborze Crypto.com je bilo januarja po vsem svetu 106 milijonov imetnikov digitalnega denarja. Zanje je pokazala zanimanje tudi generacija tako imenovanih
Po podatkih kriptoborze Crypto.com je bilo januarja po vsem svetu 106 milijonov imetnikov digitalnega denarja. Zanje je pokazala zanimanje tudi generacija tako imenovanih "baby boomerjev" (ljudje, rojeni med letoma 1946 in 1964). Foto: Pixabay

Zavajanje. Kolo, ki poganja služenje na račun naivnih. Se vam je kdaj zgodilo, da ste na trgovski polici našli na primer dve popolni mali cvetači, ki sta kot ustvarjeni za vaš lonec? Ker niste hoteli kupiti večje, saj bi to pomenilo, da bi jo morali za kuhanje prerezati napol in tvegati hitrejšo pokvarljivost, ste vzeli dve. Trik, ki ste ga spregledali, je bila cena na kos. Za eno veliko bi lahko odšteli dvakrat manj, kot ste za dve mali, in dobili več za nižjo ceno.

Pretresi na kriptoborzi

Ta logika poganja tudi trg kriptovalut. "Čista manipulacija. Da z enim tvitom izgine za 365 milijard dolarjev premoženja, ni le težava neke volatilnosti na kriptotrgu, ampak kaže tudi na moč vplivnežev in družbenih omrežij," je za Odmeve na Televiziji Slovenija povedal pravni svetovalec za digitalizacijo Peter Merc, ko je svet kriptovalut zatresel tvit Elona Muska, da ga skrbi za okolje in da je bitcoin čisto nasprotje njegovih prizadevanj. Odhod bikov s trga kriptovalut je še toliko bolj prizadel državo, kjer sta osrednji temi pogovorov epidemija in kriptovalute. Ne pozabimo: Slovenija je pri kriptovalutah ves čas med prvimi petimi državami na iskalniku Google.

In tako kot v svetu kriptovalut, kjer poteka kampanja, kateri kriptokovanec je boljša dolgoročna naložba, je tudi nova sezona epidemije prinesla nove delitve. Kot da razvrstitev v ekipe cepljeni, necepljeni, preboleli, testirani ni bila dovolj, smo v vsakodnevne razdelitve vpeljali še vrsto cepiva. Vstop za igre brez meja so dobile ekipe Pfizer, AstraZeneca, Janssen in na klopi ekipa Moderne. Razdeljeni na prafaktorje smo še vedno ostali v dveh skupinah – naši in vaši. In kdor ni z nami, je za nami. In ker je delitev matematična funkcija, je tudi tu bolj kot mišljenje na koncu pomembni številčni izkupiček.

Uspeh se v letu 2021 meri, pardon, manipulira v številkah. Dolžina je merilo za vrednost in posledično ohranjanje sivega povprečja. Kar koli si že mislite o Jamesu Bondu, Casino Royale, ki ga je Ian Fleming napisal v manj kot dveh mesecih, je po tej logiki slaba knjiga, ker je bila spisana v manj kot dveh mesecih. Knjiga Doktor Jekyll in gospod Hyde nima vrednosti, saj je bila zasnovana v nekaj dneh. Konstruktiviste so po logiki dolžine povozili socialni realisti. Vrednost so ekstremi brez konteksta. Saj veste: sedem zaporednih zmag Lancea Armstronga in vsako leto prevoženih več ko 3500 kilometrov na Touru (za ceno odvzetja naslovov ob razkritju dopinške afere). 23 zlatih olimpijskih medalj Michaela Phelpsa (za ceno težav z depresijo in samomorilskimi mislimi). Usain Bolt je ničla v primerjavi z Eliudom Kipchogejem.

S številkami ustvarjamo vrednost, ker smo nekje vmes izgubili kritično maso ljudi, ki je usposobljena, da uspeh meri na podlagi kakovosti opravljenega dela. Ko zatajijo zveze in poznanstva, se začne iskanje nadljudi, da se nam pridružijo v ekipe, kamor tujce spustimo po krogih preizkusov in nalog: v iskanju popolnega delavca, ki mora postati univerzalni ključ za vsako nalogo, kajti vedno je za njim nekdo, ki ga lahko nadomesti za manjši strošek. Ekonomija je že zdavnaj odpovedala v sferi logike. To je čas, ko Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani nove študente vabi s sponzoriranim oglasom na družbenih omrežjih s sloganom: Med študijem osvajam svet.

Leta 2020 se je v okviru serije prispevkov o uporabi pravopisa, ki ga najdete v MMC-jevi rubriki Jezikovni spletovalec, na naši strani pojavil prispevek z naslovom Kako napišemo odpoved?. Ob pregledu številk o obiskanosti prispevkov iz omenjene rubrike v letošnjem letu, se omenjeni še naprej drži v samem vrhu po priljubljenosti.

Trg dela je po podatkih največjega spletnega portala za iskanje dela pri nas na strani iskalcev zaposlitve. Ponudba je veliko večja od povpraševanja oziroma zmožnosti zapolnitve vseh oglaševanih delovnih mest. “Iskalci so, trenutno, v veliki prednosti in lahko izbirajo med več ponudbami. Veliko ljudi je tudi že zamenjalo zaposlitve v zadnjem letu,” so potrdili na Mojedelo.com, kjer se je samo v marcu in aprilu število oglasov na strani povečalo za 40 odstotkov v primerjavi s preteklimi leti. Nekaj zadržanosti na strani iskalcev je bilo zaznati le lansko pomlad: “Ko je minilo prvo obdobje dvoma, kaj prinaša prihodnost zaradi epidemije, je izginil tudi strah pred zamenjavo zaposlitve. Tako si je tudi že veliko ljudi iz najbolj prizadetih sektorjev našlo zaposlitve v drugi dejavnosti.”

A to ne pomeni, da so vsem prelociranim delavcem od doma odprta vrata do avtomobila, v katerem bi Thelma in Louise dvignili v zrak roke. V Sloveniji še vedno najbolj primanjkuje tehničnega kadra, kot so IT, elektroinženirji, strojni inženirji, inženirji mehatronike, ter deficitarnega kadra; na drugi strani pa tudi delavcev za t. i. preprostejša dela, kot so na primer proizvodni delavci in prodajalci. Zato so pri teh panogah delodajalci počasi zamahnili z roko pri iskanju “popolnega kadra”. Raje imajo nepopisan list, ki ga lahko vzgojijo po svojih željah.

Sorodna novica Cigler Kralj: Po zaključku ukrepa čakanja na delo pričakujemo rahel porast brezposelnosti

Nič drugače ni na drugi strani luže: tretjina milenijcev je tam odločena, da po koncu pandemije zamenja delodajalca. Veliko milenijcev, ki so mlajši in niso poročeni, po vse dneve sami sedijo v svojih stanovanjih. Ne morejo ven, na pijačo ali kosilo s sodelavci. Izolacija je napadla korporacijsko kulturo. Še več – živijo in delajo v državi, ki s študentskimi posojili priklene delavstvo na verige vse do upokojitve.

Tudi pri nas se je po ugotovitvah portala Mojedelo.com spremenil sistem vrednot zaposlenih. Vedno več nam pomenijo dobri odnosi na delovnem mestu, uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter možnost učenja in izzivov na delovnem mestu. Hierarhija delovnih vrednot se je brez dvoma sesula kot hiša iz kart.

Nova sezona pandemije ni prinesla pričakovane katarze. Tako kot obstaja v glasbi prekletstvo drugega albuma, ki ne preseže prvenca, se kaže drugo leto življenja v pandemiji za še slabše. Višji stroški, manjša izbira, naraščanje dolga, večanje odstotnih obrestnih mer, pomanjkanje surovin, višanje cen. Morda je tu iskanje novega delodajalca še najmanjša skrb. Bolj prihaja v ospredje vprašanje, kako naj napišemo odpoved od nove normalnosti.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.