Leto dni so ga selili v Ineos, zadnji mesec še v Lidl, meni pa se še vedno poraja vprašanje: je za Primoža Rogliča, njegov razvoj kariere in uresničitev vseh ambicij res najboljša rešitev, da poišče novo tekmovalno okolje? O argumentih za in proti vsi lahko zgolj razmišljamo in po malem ugibamo, vse argumente, razloge, morda pa še bolj občutke najbrž pozna le Primož sam (in tisti, ki jih spusti v najožji krog).

Predstavljam si ga kot Micka Jonesa, ki se je pred štirimi desetletji v kultni klasiki skupine The Clash Should I Stay or Should I Go spraševal:

Draga, moraš mi povedati,
naj ostanem ali naj grem?
Če rečeš, da si moja,
bom tukaj do konca časa,
zato mi moraš povedati,
naj ostanem ali naj grem?

Sorodna novica Richard Plugge si želi obdržati Rogliča še dolgo

Vrhovni šef Jumba Visme Richard Plugge je bil po koncu Dirke po Španiji več kot zgovoren in poveden: "Primož Roglič je naš kralj in tako je še vedno. Zmagal je v skupni razvrstitvi prav na vseh letošnjih dirkah, razen na tej, in letos je zbral 15 zmag. Zakaj bi razmišljali, da bi ga spustili drugam? Roglič je naš kralj in kralja je težko izpustiti."

Res je, kralja ne moreš kar tako izpustiti. Kralja, ki je na pogorišču Rabobanka zgradil novo in še bolj uspešno zgodbo. Kralja, ki je skupaj s sprinterjem Dylanlom Groenewegenom prinesel tudi slast zmagovanj. A tudi princ Dylan je moral zapustiti svoj prestol in novo prihodnost poiskati v drugi ekipi.

Druga kitica pesmi gre v prostem prevodu približno takole:

Vedno je draži, draži, draži.
Si srečna, ko sem na kolenih?
En dan je vse v redu, naslednji je črn.
Torej, če hočeš, da se odmaknem od tebe,
potem mi to povej,
naj ostanem ali naj grem?

Sorodna novica Roglič prek gora, dežja, padca in tiste verige prispel v rožnati Rim!

Ja, pri Jumbu Vismi je za Rogliča en dan vse v redu. Leto 2023 je bilo pravzaprav odlično, prvo po daljšem času, ko ni imel (izrazitih) težav z zdravjem in padci, pozdravil je neprijetne posledice padca z lanske Vuelte, dobil vse dirke, med temi tudi prvič rožnati Giro. "Ostani, Primož, ostani, Primož", je torej razumeti iz Hertogenboscha.

A naslednji dan je lahko tudi črn. Kako sicer razumeti odločitev ekipe, da v Španijo pošlje tudi Jonasa Vingegaarda (ne glede na to, da je ta kocka padla že ob koncu lanskega leta), še bolj pa se Primož lahko praska ob mešanih signalih (najprej je bila Vuleta odprta v boju za končno zmago; po Angliruju pa se je hitro zaprla; še najbolj pa v oči bodejo različne strategije vedenja napadanja in čakanja ob majici vodilnega). Dejstva res težko obrnemo v prid štirikratnega zmagovalca grand tourov. Lahko je kralj Jumba Visme, a potem je Vingegaard predsednik, cesar, knez, sultan in car v eni osebi (kar je ob statusu dvakratnega zmagovalca Toura to popolnoma legitimna ekipna strategija). Ne nazadnje pa so še najbolj zgovorne neslišane zgodbe iz ozadja, ki pravijo, kako si je Roglič želel letos nastopiti na Touru, a ni mogel. "Primož, pojdi, Primož, zbeži!"

Sorodna novica Fink po koncu Vuelte: Roglič ima še prihodnost v Jumbu Vismi

S podatki, mnenji, čustvi in izjavami lahko od zunaj samo špekuliramo, a Primož je tisti, ki najbolje ve in občuti resnične odnose, stanje, iskrenost in oceni, kakšne možnosti ima, da v panju poseže po medeni nagradi, po kateri tako hrepeni. Če lahko sploh tekmuje in nastopi na Touru, se razume.

Na eni strani gre vendarle za najboljšo ekipo na svetu, z najboljšimi pomočniki, ki so tako kakovostni, da lahko udejanjijo marsikatero taktično zamisel, ki iz tira vrže večino drugih ekip, ki se spogledujejo s končno zmago. Če Primož želi dobiti Tour, mora premagati Jonasa. Pragmatično se zdi, da morda vendarle ni nujno slabo, če sta del iste ekipe. Dobro, morda si več ne bosta pazila otrok in hodila na skupne piknike, a podatki o zmožnostih, moči in razvitih vatih tekmeca so precej bolj dostopni, kot če bi nosila različne drese.

Sorodna novica Dragi Primož

Seveda je Roglič dovolj kakovosten kolesar, ki bi zelo verjetno blestel tudi v drugem klubu, a prestop, spoznavanje na novo opreme, sotekmovalcev, režima dela, klubskega ozadja ... vse to terja tudi kar nekaj časa in energije. Večkrat omenjena pesem v koncu ponudi naslednja verza:

Ta neodločnost me žre,
če me nočeš, me osvobodi.

Ja, to potrebuje Primož. Svobodo. Jasno in pošteno vizijo. Besedo (ne)odločnost moramo razumeti predvsem kot iskrenost. In ko bo globoko v sebi razumel večrazsežnost položaja, pretehtal, kako resnične in iskrene so bile pretekle besede in obljube, se bo lažje odločil.