Nam najbližji nov spomenik svetovne kulturne dediščine je grad Eggenberg pri Gradcu. Pravzaprav ni samostojen nov spomenik. Grad iz 17. stoletja, v katerem so očitni vplivi italijanske renesanse in baroka, je namreč le dopolnil spomeniško enoto graško staro mestno jedro, ki je bilo sicer na Unescov seznam vpisano leta 1999. Foto: EPA
Nam najbližji nov spomenik svetovne kulturne dediščine je grad Eggenberg pri Gradcu. Pravzaprav ni samostojen nov spomenik. Grad iz 17. stoletja, v katerem so očitni vplivi italijanske renesanse in baroka, je namreč le dopolnil spomeniško enoto graško staro mestno jedro, ki je bilo sicer na Unescov seznam vpisano leta 1999. Foto: EPA

Na 34. zasedanju odbora za svetovno dediščino Unesca so za naslednike staroegipčanskega templja Abu Simbel razglasili 21 novih spomenikov. Abu Simbel je bil namreč prvi zgodovinski spomenik, ki ga je Unescov odbor leta razglasil za spomenik svetovne dediščine. Od takrat je odbor na letnih zasedanjih oblikoval seznam z že več kot 900 enotami. Če smo po zadnjem zasedanju odbora, ki je potekal v Brasilii, v Sloveniji zaradi še enkrat neuslišane nominacije idrijskega rudnika živega srebra (gre sicer za skupno nominacijo starih treh rudnikov živega srebra Slovenije, Španije in Mehike) nekoliko razočarani in na svetovnem seznamu 'vztrajamo' le z enim spomenikom, Škocjanskimi jamami, pa so se uspeha veselili v mnogih drugih državah. Odborniki so namreč seznam spomenikov svetovne dediščine dopolnili z 21 novimi enotami, oziroma s 15 kulturnimi, 5 naravnimi in enim mešanim oziroma kulturno-naravnim spomenikom. V fotozgodbi vam predstavljamo nove kulturne spomenike.

Samostan Suceviţa v romunski pokrajini Bukovini je bil zgrajen leta 1585. Samostan in sedem cerkva v njegovi bližini, v arhitekturi katerih je opaziti prvine gotike in bizantinske sakralne umetnosti, so posebni predvsem zaradi zidov, prekritih s freskami. Unescov odbor je tokrat spomeniški status odobril cerkvi Marijinega vnebovzetja, medtem ko so bile preostale cerkve na Unescovem seznamu že od leta 1993. Foto: EPA
Amestrdamski sistem kanalov iz 17. stoletja Foto: Unesco
Predel at-Turaif v mestu ad-Dir'ijah je bil središče prve prestolnice savdske dinastije. V 18. in 19. stoletju je trdnjava v at-Turaifu postala središče vahabistične verske reforme, obenem pa tudi središče oblasti savdske dinastije. Mesto so sicer ustanovili že v 15. stoletju in velja za odličen spomenik arhitekture kulture Najdi, značilne za osrednje predele Arabskega polotoka. Foto: Unesco
Enajst zaporov, ki so jih britanski kolonisti v avstralskih obalnih predelih postavili v 18. in 19. stoletju, so postali spomeniki svetovne kulturne dediščine. V njih je živelo več tisoč zapornikov, ki jih je britanska oblast obsodila na izgon v nove kolonije. Ti zapori veljajo za najbolje ohranjeno infrastrukturo množičnih selitev zapornikov, ki so pomagali graditi nove britanske dežele. Foto: Unesco
Srebrna mehiška pot Camino Real de Tierra Adentro Foto: Unesco
Cesarsko trdnjavo v Hanoju so zgradili v 11. stoletju. Zgradili so jo na ostankih kitajske utrdbe iz 7. stoletja, s katero se je začelo 13 stoletij dolgo obdobje, v katerem je bila delta Rdeče reke v Hanoju središče regionalne politike. V trdnjavi se prepletajo vplivi severne kitajske kulture in kulture starega kraljestva Čampa na jugu Vitenama in Kambodže, ki je vrhunec razcveta doživelo v 9. in 10. stoletju.
Zgodovinsko mesto Albi v južni Franciji je pomemben spomenik na turbulentno obdobje križarskih vojn. Albi je namreč po prvi križarski vojni proti katarskim heretikom postal pomemben škofovski sedež, o čemer še danes govori velika katedrala iz 13. stoletja. Ob katedrali so pomembni arhitekturni spomeniki še Škofovska palača, Stari most ter četrt Saint-Selvi, v kateri je še veedno možno najti sledi zgodnjega razvoja mesta v 10. in 11. stoletju. Foto: Unesco
Tabriz je bil eno najpomembnejših mest ob svileni poti. Najstarejši dokumenti, ki pričajo o starem bazarju, so iz 13. stoletja, ko je bil Tabriz prestolnica safavidskega kraljestva. Tabriz je pomembno trgovsko središče ostal do konca 18. stoletja oziroma do prihoda Otomanov. Foto: Unesco
Od začetka 16. do 18. stoletja je bil ta kompleks eno izmed središč sufizma. Kompleks velja za enega redkih skoraj popolnoma ohranjenih kompleksov srednjeveške muslimanske arhitekture. Foto: Unesco
Monumentalni sestav stavb okoli trga svetega Frančiška priča o arhitekturnem razvoju v Braziliji v 18. in 19. stoletju. Trg obenem govori o tem, da je bila močan dejavnik razvoja arhitekture in urbanizma v Braziliji pred 20. stoletju Katoliška cerkev. Pomembnejše stavbe ob trgu so samostan in cerkev sv. Frančiška in palača kot sedež provincialne oblasti. Foto: Unesco
Sarazm v Tadžikistanu pomeni kraj, kjer se začenja Zemlja. S tem izrazom pa imenujejo tudi arheološko najdišče v osrednji Aziji, ki priča o poselitvi v 4. in 3. tisočletju pred našim štetjem. Gre za ostanke ene najstarejših kultur v osrednji Aziji, ki pa obenem govorijo tudi o že tedaj živahni trgovinski izmenjavi med Turkmenistanom, osrednjeazijskimi stepami in območji v porečju Inda. Foto: Unesco
Astronomska opazovalnica Jantar Mantar je obstajala že v 18. stoletju. To, kar je videti kot objekti, so v resnici instrumenti za astronomsko opazovanje. Pomagali naj bi pri opazovanju in preučevanju astronomskih pojavov s prostim očesom, veljajo pa tako za napredek v arhitekturi kot tudi tehnologiji preučevanja neba. Foto: Unesco
Vasi Hahoe in Jangdong so zgradili v 14. in 15. stoletju in veljata za odličen prikaz tega, kar je izraz konfucijanskih načel v arhitekturi. Vasi naj bi se namreč duhovno harmonizirale z okoliško pokrajino. Vasi sta postali bolj znani v 17. in 18. stoletju, ko so njuno lepoto začeli opevati številni pesniki ter evropski popotniki. Foto: Unesco