Na najdišču v Amfipolisu so lani arheologi našli že ostanke 500 metrov dolgega in 3 metre visokega obzidja. Foto: EPA
Na najdišču v Amfipolisu so lani arheologi našli že ostanke 500 metrov dolgega in 3 metre visokega obzidja. Foto: EPA

Grobnica se ponaša z dvema sfingama in freskami na zidovih, datira pa v obdobje med letoma 300 in 325 pred našim štetjem. Gre za pomembno najdbo iz zgodnjega helenističnega obdobja, so sporočile grške oblasti, ki so ob tem poudarile, da ni nobenih dokazov, da bi bila grobnica povezana z Aleksandrom Velikim, ki je umrl v leta 323 pr. n. št., ali njegovo družino. Aleksander Veliki je umrl v takratni Babiloniji oz. današnjem Iraku, kje natančno leži njegov grob, pa ni znano.

Arheologi območje pregledujejo že dve leti
Grobnica, ki so jo našli na izkopavališču v Amfipolisu, ta leži okoli 100 kilometrov severno od drugega največjega grškega mesta Soluna, naj bi bila največja antična grobnica, ki so jo odkrili na grških tleh doslej. Arheologi, ki so tam izkopavanja začeli leta 2012, pričakujejo, da bodo do konca meseca vstopili v grobnico in razkrili, kdo je v njej pokopan.

"Kot kaže, gre za uglednega Makedonca iz tistega obdobja," je dejal eden od uradnikov grškega kulturnega ministrstva. Arheologi so našli sfingi, ki naj bi po njihovih predvidevanjih stražili 4,5 metra širok vhod v grobnico, na obeh straneh pa so številne freske. Strokovnjaki menijo, da je petmetrski kip leva, ki so ga odkrili v bližini, dejansko vrh grobnice.

"Z gotovostjo lahko rečemo, da smo pred zelo pomembnim odkritjem. Makedonska zemlja nas še naprej preseneča in nam razkriva dragocene zaklade," je ob obisku najdišča dejal grški premier Antonis Samaras.