Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nov magnet za obiskovalce Bleda naj bi postal muzej srednjeevropske sodobne umetnosti, ki ga načrtujejo v grajski pristavi. Projektira ga skupina svetovno znanega britanskega arhitekta Davida Chipperfielda.
Nov tip evropske hiše kot sončnica s streho iz solarnih celic, ki se obrača proti soncu, zbira deževnico in lovi veter. "Forma objektov mora slediti naravi," meni arhitekt Koichi Takada, čigar avstralski biro je zasnoval estetiko ogljično nevtralne hiše.
"Gradnje zaradi rekorda samega ne podpiram," pravi gradbeni inženir Viktor Markelj, strokovnjak za mostove iz podjetja Ponting, ki je zasnovalo veliko pompoznih objektov, od viadukta Črni Kal do tistega v Beogradu čez Savo in kmalu tudi čez Donavo.
Po petnajstih letih obnov in modernizacije je Berlinska državna knjižnica, ki domuje v zgradbi v baročnem slogu na bulvarju Unter den Linden, zasijala v modernejši podobi. A Stabi, kot knjižnici rečejo Nemci, zaradi pandemije še ne sprejema bralcev.
Cerkev sv. Kancijana v Kranju je vlada razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Gre za pomembno zgodovinsko lokacijo in izjemno poznogotsko dvoransko cerkev, ki je primerljiva s sočasnimi dvoranskimi cerkvami v srednji Evropi, so zapisali.
V 88. letu starosti je umrl kipar Janez Pirnat. Ljubljančanom je verjetno najbolj poznan njegov spomenik partizanskim generalom in Francu Rozmanu – Stanetu. Zanj so bile zelo značilne predvsem kamnite plastike, bil pa je tudi izjemen risar in grafik.
"Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani je premalo fleksibilna," pravi Boštjan Vuga, arhitekt in kustos zelo samokritične razstave edu.arh (MAO), ki se sprašuje, ali bi lahko izobraževalna ustanova producirala arhitekte z večjim vplivom v slovenski družbi.
Na 22 panojih na Krekovem trgu v Celju je na ogled razstava Plečnik in Praga, avtor katere je Vladimir Šlapeta, profesor arhitekture in eden najbolj znanih čeških arhitektov. Največji del razstave je posvečen Plečnikovi prenovi Praškega gradu.
Serija živo rožnatih gugalnic iz enega trama, na katerih so se prevešali otroci iz ameriškega El Pasa in mehiškega Juareza, je osvojila prestižno nagrado za oblikovanje leta. Žirija je v projektu zaznala "simboličen pomen" in "potencial za prihodnost".
Na prvem programu Televizije Slovenija se je odvrtel dokumentarni film Naslednja postaja Kiosk, ki portretira svetovno znanega in priznanega slovenskega industrijskega oblikovalca Sašo J. Mächtiga.
Med epidemijo je vse več takih, ki se spogledujejo z mislijo, da bi se preselili v hišo. Da bi bila ta v Ljubljani, blizu centra in dovolj velika za štiričlansko družino, je izziv. Za hišo na Teslovi, ki je danes izjemno sodoben objekt, še toliko večji.
Razstava Muzeja za arhitekturo in oblikovanje sledi predpostavki nekdanjega direktorja Matevža Čelika: če hočemo spremeniti arhitekturo in usposobiti arhitekta, ki bo profiliran za iskanje rešitev na novodobne probleme, je treba spremeniti izobraževanje.
Navdušenje in optimizem, ki sta zavela v povojni Evropi, sta se odrazila tudi v oblikovanju. Obdobje art decoja je bilo, zanimivo, obujeno ravno v letu pandemije; bleščeči dodatki, geometrija, igra ogledal in črni detajli kraljujejo tudi v tem prostoru.
Po več kot petletni prenovi se v berlinski Novi narodni galeriji pripravljajo na vnovično odprtje. Stavbo, v kateri domuje galerija, je konec 60. let preteklega stoletja zasnoval slavni Ludwig Mies van der Rohe.
Na tisoče podpisnikov spletne peticije je brutalistično stavbo na jugozahodu Berlina, zgrajeno med letoma 1971 in 1980 za namene laboratorija za poskuse na živalih Svobodne univerze, za zdaj rešilo pred napovedanim rušenjem.
"Če želimo načrtovati prihodnost, moramo poznati tudi sedanjost in preteklost," pravi arhitekt Uroš Reiter, ki je s sodelavci pripravil projektno nalogo urbanistične arhitekturne zasnove nadaljnjega razvoja Kidričevega.
Nina Mršnik in Ivana Blaž, arhitektka in ilustratorka, po več kot 10.000 dolarjih, zbranih na Kickstarterju, projekt s čilimi, tkanimi v BiH-u, začenjata počasi, a drzno. Nove preproge z motivi živali so vozlane, čilimi bodo oblikovani na poseben način.
"V biroju smo videli džamijo predvsem kot projekt, ki je zelo pomemben tako za Ljubljano kot za slovensko družbo," pravi arhitekt Matija Bevk. Biro Bevk-Perović je po 100 letih zasnoval prvo džamijo v Sloveniji, ki je prejela Plečnikovo nagrado.
"V oblikovalski stroki res ne moreš nič narediti na lepe oči," pravi Nika Zupanc, uveljavljeno ime v svetu industrijskega oblikovanja. Z novo kolekcijo za Natuzzi je že prejela nagrado stroke, prvič po desetletju pa ima samostojno razstavo v Sloveniji.
Na natečaju za najboljšo urbanistično rešitev območja ljubljanske Roške je prvo nagrado v vrednosti 16.000 evrov prejel biro Bevk Perović arhitekti. Projekt objekte umešča v hibridni urbani park izobraževalnega območja.
Neveljaven email naslov
