Z razstavo Poljubi in nasvidenje postane naklonjenost Blaža Rojsa eksperimentiranju še posebej očitna, s svojimi intervencijami pa obenem opozarja tudi na raznolike in drzne smeri, v katere se razvija mlada slovenska fotografija, so med drugim zapisali v Galeriji Fotografija.

Dodali so, da sta plastenje različnih materialov in njihov vizualni prikaz v fokusu Rojsove umetniške prakse, ki združuje medije kolaža, slikarstva, fotografije in grafičnega oblikovanja ter jih v obliki platen in objektov iz epoksi smole in pleksi stekla spaja v pogosto skoraj kiparske objekte. Rojs fotografiji ostaja zvest predvsem s svojo zavezanostjo tehniki polaroida, ki je še vedno njegov primarni medij izražanja, tega pa po nastanku mnogokrat uniči, razreže, ga povsem prekrije z barvo ali vanj na drugačne načine intervenira.

V ospredju Rojsovih fotografij so gole ženske figure, pri katerih je poudarjeno prav razkrivanje in zakrivanje telesa, povezano z materialom, v katerem je upodobljeno.

Tematsko je zanj bolj kot erotika v ospredju intimnost – skozi izrazito osebne portrete ženskih aktov vzpostavlja odnos med subjektom in medijem, pri katerem intimnost vzpostavlja že golota sama. Rojs je bližino želel vzpostavljati ne le med sabo in svojim modelom, temveč tudi med seboj in svojim lastnim delom. Zato je ustvaril lastno pisavo, izmišljen jezik, ki ga je zasnoval na podlagi azijskih pismenk in run. Ta v njegova dela vnaša določeno mero skrivnostnosti in mu omogoča, da le sam resnično razume vsebino svojih del.

"V opusu umetnikov, ki sem jih spremljal, so me vedno najbolj pritegnili izbori njihovih aktov. Pri slikarstvu sta bila to Paul Gauguin in Egon Schiele, v fotografiji pa sem izvorno zanimanje odkril z deli Helmuta Newtona, Daida Moriyame, Chasa Raya Kriderja in Erica Krolla," je dejal Rojs ob razmišljanju o motivu akta v svojih delih.

Za Blaža Rojsa fotografska podoba, ki nastane primarno, pred intervencijo, ohranja relevantnost, saj je osnovni gradnik podobe, s katero ustvarja. A intervencija vseeno predstavlja bistvo njegovega dela.

"Pri raziskavi za diplomsko delo se mi je zdela zanimiva razdelitev intervencije na tri dele: intervencija kot dodajanje sloja podobi, kot odvzemanje podobe in spreminjanje podobe. Vsaka prinaša drugačen končni rezultat. Intervencija po mojem mnenju dodaja pomen osnovni podobi," še razmišlja mladi umetnik, čigar razstavo odpirajo 29. marca ob 18. uri.