Po četrtkovem protestu ob odprtju Centra Rog, na katerem je ukrepala tudi policija, sta se v oddaji Odmevi soočila direktorica Centra Rog, Renata Zamida, in Miha Blažič, predstavnik Ambasade Rog.
Blažič: Vidimo, da ima Ljubljana en velik problem, in Center Rog je del tega problema
Miha Blažič je predstavil srž spora in glavno sporočilo protestnikov, za katere je novi Center Rog postal simbol nestrinjanja z mestno politiko. "Najprej je bila pomembna lepa, nova, obnovljena osvetljena stavba, ki bo privabila drugačne vrste obiskovalcev v Ljubljani, vsa vsebina je bila sekundarna. Vsebina je prišla tudi zaradi tega, ker je bilo treba te evikcije, to gradnjo na neki način opravičiti." Večkrat je poudaril, da je župan Zoran Jankovič želel predvsem dvigniti cene nepremičnin in spremeniti območje nekdanje Tovarne Rog v luksuzen mestni predel. "Tam, kjer naj bi bili prostori za ustvarjanje, kjer naj bi bili prostori za socialno izključene, tam, kjer naj bi se na neki način reševale težave mesta, imamo zdaj tapas bar z buteljkami vina po več sto evrov. To ni tisti razvoj, ki je bil obljubljen, to je dejansko nasprotje tega."
Direktorica Centra Rog se je odzvala: "Pozivi k bojkotu Centra Rog in naših programov niso uspeli, saj je preveč ljudi in organizacij ter izobraževalnih ustanov, ki ta prostor potrebujejo. Dokaz je, da se je ob prvem dnevu odprtja javne knjižnice v Centru Rog tam zgodilo že 260 izposoj." Poudarila je tudi, da se bo najemnina, ki jo bodo plačevali lokali na Petkovškovem nabrežju, vračala v programska sredstva Centra Rog.
Nekdanji uporabniki zavrnili ponudbo 600 kvadratnih metrov prostorov znotraj Centra Rog
Renata Zamida je v oddaji dejala, da so nekdanji uporabniki Roga zavrnili ponudbo mestne občine, da programsko samostojno upravljajo 600 kvadratnih metrov znotraj novega Centra Rog. Blažič je pojasnil, da nikoli ni bilo jasno, komu in kako je to ponujeno, in da ni bila jasna nikakršna projektna zasnova nove stavbe. Poudaril je tudi, da je v Rogu delovalo več sto ljudi. "Zdaj si pa zamislite položaj, kjer se vse te ljudi izžene ven, se obljubi, da bo nekoč v prihodnosti tukaj stala neka stavba in se vas bo nekaj 100 lahko dogovorilo za 600 kvadratov od teh 10.000, kdo jih bo uporabljal. Seveda ni šlo za resno ponudbo, gospod Jankovič je vedel, da ni šlo za resno ponudbo. Več let pozneje se vračati na to zgodbo nima smisla."
Blažič je dodal: "Nikogar od nas niso nikoli zanimali prostori novega Centra Rog. Nas zanima to, da se Ljubljana spremeni. Da se spremeni razvojna politika in da bo dostojnejša za življenje ljudi v tem mestu." Direktorica Zamida pa je poudarila, da so nekdanji uporabniki Tovarne Rog sodelovali pri razvoju vsebin novega Centra Rog. "V zadnjih dveh letih smo skupaj z nekaterimi razvijali tako strategijo vključevanja beguncev kot tudi postavitev obeležja, poimenovanja našega parka, tako da ne moremo reči, da tega sodelovanja ni bilo."
Blažič: Smo v največji zgodovinski krizi produkcijskih prostorov, samo v treh letih je več kot 1000 ljudi izgubilo svoje prostore
Očitki so padali tudi na dostopnost novih prostorov. "Center Rog se je takrat, ko se je zgodila evikcija in se je Ljubljana promovirala kot kandidatka za evropsko prestolnico kulture, promoviral kot odgovor na vsa ta vprašanja. Če vas citiram, naj bi 500 ljudi tukaj dobilo delovne prostore. Danes vidimo, kakšna je realna številka. Danes imamo 30 posameznikov, ki bodo lahko imeli do tri leta delovne prostore v novem Centru Rog na manj kot četrtini njegove površine," trdi Blažič.
Renata Zamida je na to odgovorila, da je več kot 70 % prostora Centra Rog, ki obsega približno 8500 kvadratnih metrov, namenjenega javni uporabi. "Teh 70 % javnega prostora, ki je na voljo, pa vključuje tako devet proizvodnih skupnostnih delavnic v pritličju, ki jih lahko uporabljajo prav vsi, od prvega amaterja do zadnjega profesionalca, obsega javno knjižnico na 300 kvadratnih metrih, 20 studiev za kreativce, tako individualnih kot skupinskih, obsega pet rezidenčnih stanovanj tako za tujce kot naše ustvarjalce s periferije ter celoten popolnoma javen nov steklen prizidek, ki omogoča prostore v vseh nadstropjih za druženje in klepet za delo."
Sindikat Glosa-Zasuk: Razredni boj še nikoli ni bil tako fotogeničen kot ob odprtju Centra Rog
Protestniki, ki so se zbrali pred novim Centrom Rog v Ljubljani, so pristojne pozvali k nadzoru dela policije. Med njihovim protestom so po njihovem mnenju nasilno ukrepali – prišlo naj bi do davljenja, uporabe solzivca in udarci z gumijevkami. Policija jim je odgovorila, da so ravnali v skladu s pooblastili in niso uporabili čezmerne sile.
“Ko so skozi skrivne stranske vhode spuščali povabljence na tajno odprtje 27-milijonske javne investicije in tem izbrancem v živo izdelovali značke ‘Rog je vaš”, so zunaj v 800-glavi množici v glavnini stali samozaposleni v kulturi, med njimi številni naši člani, za katere direktorica Renata Zamida in programska direktorica Meta Štular ob vsaki medijski predstavitvi zagotavljata, da so to ustvarjalci, ki jim je megalomanski projekt dejansko namenjen,” je dejala Eva Matjaž iz Sindikata Glosa-Zasuk, sindikata kulture in narave Slovenije.
Po mnenju organizatorjev je bil dogodek javen, a se policija ne strinja
Iz Centra Rog trdijo, da je bilo odprtje javno in dostopno za vse, da pa se ga veliko meščanov in meščank ni moglo udeležiti zaradi nasilnih protestnikov. Vendar pa na policiji niso potrdili besed vodstva Centra Rog: “Ker je šlo za dogodek zaprtega tipa, ni šlo za javno prireditev in je bil dogodek varovan z varnostniki. Osebe, ki so bile vabljene na dogodek, pa so bile vabljene z vabili,” je dejal Ludvik Kastelic, inšpektor sektorja uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana. Odzvala se je tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki je na portalu X zapisala: “Ocenjujem, da načelo sorazmernosti pri uporabi policijskih pooblastil včeraj ni bilo ustrezno upoštevano.”
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje