Novo občasno fotografsko razstavo je v letu, ko je Slovenija postala nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021, pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) v sodelovanju z Ljubljanskim gradom.

Ob tej priložnosti so se v muzeju odločili raziskati kulinarično podobo svojega fotografskega arhiva. Izkazalo se je, da kulinarični motivi večinoma izhajajo iz vsakdanjih trenutkov pridelave, obdelave in uživanja hrane. Nastali so ob kulinaričnih in družabnih prireditvah, katerih obvezni spremljevalki sta hrana in pijača.

Več kot 170 razpoznavnih jedi
"Kulinarično podobo Slovenije je močno zaznamoval prostor, na katerem leži. Gre namreč za stičišče alpskega, mediteranskega, kraškega in panonskega prostora, in kar ponuja narava, se v kuhinji spremeni v različne okuse," je zapisala avtorica obrazstavnega besedila Andreja Zupanec Bajželj. In dodala, da je "prav omenjeno stičišče prostorov botrovalo k oblikovanju 24 samostojnih gastronomskih regij z več kot 170 razpoznavnimi in značilnimi jedmi."

V MNZS-ju se jim je ob pregledovanju fotografskega gradiva, vezanega na kulinariko, izrisala podoba, da so za tako bogato gastronomsko podobo Slovenije poleg narave "krivi" tudi tukaj živeči posamezniki. Tako so na štirih uvodnih razstavnih kolažih predstavljene podobe posameznikov, ki predano skrbijo za vse: od v zemljo položenega zrna do končne podobe jedi na mizi.

Tudi pomembnost pridelovanja, predelovanja in priprave
Postavitev je razdeljena v več sklopov, ki posebno pozornost posvečajo vse od pustnih jedi, prek motivov kolin, priprave klobas in uživanja kranjske klobase, pridelkov s polj in vrtov, ki se pogosto združujejo v enolončnice, fotografskih motivov kmečkih opravil, povezanih s pridelavo krompirja, ter seveda do potice in žlikrofov. V končnem sklopu so združene mesnate jedi, saj je na naših tleh že več stoletij tradicija soljenja in sušenja svinjskega mesa. Avtorji razstave seveda niso pozabili na slovenska vina, ki prihajajo iz primorske, posavske in podravske vinorodne dežele.

Na razstavi so na ogled dela 11 fotoreporterjev, ki jih hranijo v MNZS-ju: Svetozarja Busića, Marjana Cigliča, Zlatka Deniše, Leona Jereta, Egona Kašeta, Miška Kranjca, Jožeta Mallyja, Rudija Paškulina, Edija Šelhausa, Vlastje Simončiča in Boža Štajerja. Tem pa se s svojimi posnetki pridružuje še večkrat nagrajeni kulinarični fotograf Janez Pukšič.

Razstava Ljubezen gre skozi želodec je v Galeriji S na Ljubljanskem gradu na ogled do 13. junija.