Naselbina pod loškim gradom je začela nastajati že v 13. stoletju, večino njenih prebivalcev so predstavljali trgovci in obrtniki. Foto: Občina Škofja Loka
Naselbina pod loškim gradom je začela nastajati že v 13. stoletju, večino njenih prebivalcev so predstavljali trgovci in obrtniki. Foto: Občina Škofja Loka

Grad je bil pred prenovo v slabem stanju, kar se tiče gradbenega ovoja ter strojnih in elektroinštalacij. Lastniki, upravljavci in uporabniki gradu so se posledično spopadali z visokimi stroški obratovanja in vzdrževanja, slabimi delovnimi in bivalnimi pogoji ter nezanesljivimi energetskimi sistemi, ki so nujni za nemoteno obratovanje objekta, so pojasnili na Občini Škofja Loka.

"Tako smo si po velikem projektu obnove strehe Loškega gradu res želeli poskrbeti še za obnovo fasade in nadaljevati energetsko prenovo objekta," so poudarili in spomnili, da so se po pridobitvi nepovratnih sredstev lahko lotili še statične sanacije in obnove fasade jugozahodnega oziroma okroglega stolpa, južnega in severnega dela gradu ter veznega trakta, ki grad povezuje z objektom nekdanjega Nunskega samostana.

Škofjeloška občina je za projekt obnove strehe gradu namenila okoli pol milijona evrov. Iz različnih virov so uspeli pridobiti še nekaj več kot 370.000 evrov nepovratnih sredstev.

Za 1,4 milijona evrov vredno naložbo v statično in energetsko sanacijo je občina na javnem razpisu za sofinanciranje prenove stavb v lasti občin od ministrstva za infrastrukturo prejela 332.000 evrov. Dodatnih 200.000 evrov je prispevalo ministrstvo za kulturo.

Foto: Občina Škofja Loka
Foto: Občina Škofja Loka

500 kvadratnih metrov novih uporabnih mansardnih površin
V času del so poskrbeli tudi za celovito energetsko prenovo severne in južne fasade gradu, pri čemer so zamenjali okoli 100 dotrajanih oken in vrata. Izolirali so tudi mansardo in namestili toplotno črpalko za ogrevanje podstrešja, s čimer so pridobili okoli 500 kvadratnih metrov novih uporabnih mansardnih površin.

S celovito energetsko prenovo so zmanjšali toplotne izgube in porabo energije ter dosegli nižje stroške. Povečali so zanesljivost energetskega sistema in izboljšali delovne pogoje, so še sporočili s škofjeloške občine.