Okoli leta 1700 je dal grof Ignacij Marija Attems grad preoblikovati v baročno rezidenco, takrat pa so tudi preuredili njegov vzhodni trakt in v njem uredili največjo slavnostno dvorano na Slovenskem in v zahodnem traktu reprezentančno stopnišče ter kapelo. Foto: Posavski muzej Brežice

Zaznamujemo namreč dan Posavskega muzeja, ki stoji na vzpetini na levem bregu Save. Muzej deluje od leta 1949 v brežiškem gradu, spomeniku nepremične dediščine, v njem pa muzejski predmeti pripovedujejo zgodbe o ljudeh, delu, praznikih, umetnosti, vojni in miru.

Grad Brežice so sprva zgradili kot obmejno utrdbo, v drugi polovici 16. stoletja pa so ga namenili za bivanje. Foto: Goran Rovan

Točka združevanja in epicenter kulturnega dogajanja
V viteški dvorani so tudi slovesno zaznamovali 70-letnico. Minister za kulturo Zoran Poznič je ob tem poudaril pomen muzejev za zdajšnje in prihodnje rodove. Z vednostjo o naši preteklosti lahko mlade generacije bolj samozavestno zrejo v skupno evropsko prihodnost, je dejal.

Poznič je kot eden od slavnostnih govornikov opozoril, da muzej ni zgolj muzej, temveč je "točka združevanja in epicenter vsega kulturnega dogajanja" v določenem kraju. Vsega tega, kar neko mesto in neka regija potrebujeta, hkrati pa na določen način predstavlja tudi vse, kar si ljudje na njegovem območju želijo za svoje otroke in prihodnost oziroma "temelje, na katerih lahko skupaj gradimo", je pojasnil.

Previharili čuda nalog
"To zavedanje, da nismo od včeraj in da smo že zelo dolgo v teh koncih. Da smo preživeli in previharili čuda enih nalog, enih problemov, ki jih je pred nas postavljala zgodovina,"
pa je po njegovem mnenju temelj omenjenega zavedanja.

Minister je v govoru še kot predstavnik vlade dejal, da ministrstvo za kulturo pospešeno pripravlja programe, ki pomenijo nadgradnjo vsega, kar lahko ponudijo muzeji. Navedel je "digitalizacijo in virtualizacijo celotnega procesa prezentacije vseh zakladov slovenske kulturne dediščine".

Stenska poslikava viteške dvorane brežiškega gradu je največja poslikava baročne dvorane pri nas. Foto: Goran Rovan

Z novimi tehnologijami bodo tudi "nagradili, oplemenitili in opolnomočili" ustanove, kot so muzeji, "da se čim bolj približajo mladim generacijam, da bodo še raje zahajale v te čudovite prostore in na še bolj sebi primeren način spoznavale vse tiso, kar je žlahtnega v naši preteklosti", je še napovedal Poznič.

Zbrane so nagovorili tudi direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj, ki je predstavila predvsem zgodovino te ustanove, brežiški župan Ivan Molan in predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Aleksandra Berberih Slana.

Posavski muzej izvira iz zametkov muzeja, urejenega pod okriljem muzejskega društva za politična okraja Brežice in Krško v Krškem, ki so ga ustanovili leta 1939. Njegovo dejavnost je prekinila druga svetovna vojna, obudili pa so jo leta 1946.

Z lojtrnim vozom preselili v brežiški grad
Prve muzejske zbirke so po vojni razstavili v nekdanji cerkvi sv. Duha in v Valvasorjevi hiši v Krškem, leta 1948 pa so jih z lojtrnim vozom preselili v brežiški grad, kjer so leta 1949 odprli Posavski muzej.

Prvotne brežiške muzejske zbirke so obsegale arheološko, etnološko in umetnostnozgodovinsko gradivo, Posavski muzej pa se je nato razvil v kompleksen in sodoben pokrajinski muzej za vse Posavje.

V živo