Princ Georg Friedrich Ferdinand (na fotografiji z ženo Sophie) je prapravnuk Viljema II. Nemškega, zadnjega nemškega cesarja in zadnjega pruskega kralja, ki je bil na oblasti med letoma 1888 in 1918. Foto: EPA
Princ Georg Friedrich Ferdinand (na fotografiji z ženo Sophie) je prapravnuk Viljema II. Nemškega, zadnjega nemškega cesarja in zadnjega pruskega kralja, ki je bil na oblasti med letoma 1888 in 1918. Foto: EPA

Dediči nekdanje pruske monarhije so zapleteni v spor z državo: kamen spotike je lastništvo več tisoč umetnin in zgodovinskih artefaktov. Nemško ministrstvo za kulturo je v petek potrdilo, da se družina Hohenzollern že leta v tajnosti pogaja z zvezno vlado in s pokrajinama Berlin ter Brandenburg.

Revija Der Spiegel poroča, da bi rada aristokratska družina nazaj dobila na desettisoče slik, skulptur, kovancev, knjig in kosov pohištva – pa tudi pravico, da živi na velikih posestvih, ki so bila nekoč njihova last. Pogajanja sicer menda niso niti blizu kakemu dogovoru. Zvezna pooblaščenka za kulturo Monika Grütters je redkobesedno potrdila: "Stališči obeh pogajalski strani sta med seboj zelo oddaljeni."

Na čelu bitke za restitucijo je prvi mož dinastije Hohenzollern. Georg Friedrich Ferdinand je prapravnuk Viljema II. Nemškega, zadnjega nemškega cesarja in zadnjega pruskega kralja, ki je bil na oblasti med letoma 1888 in 1918. Oblasti so družinsko premoženje zasegle novembra 1918, tik pred koncem prve svetovne vojne, ko je cesar abdiciral in odšel v izgnanstvo.

Kaj so se dogovorili leta 1926?
Čeprav takoj na začetku ni bilo nobenega govora o kompenzaciji, je družini uspelo dogovor o zaseženi lastnini z državo doseči že leta 1926. Položaj se je nato spremenil v času sovjetske zasedbe Nemčije po koncu druge svetovne vojne in komunističnega režima, ki je posledično zavladal v Vzhodni Nemčiji.

Kulturno ministrstvo je potrdilo, da se nova pogajanja vrtijo okrog "zakonskih dvoumnosti v dogovoru iz leta 1926", pa tudi okrog "legalnih pozicij, ki so se spremenile kot posledica sledečih zgodovinskih dogodkov, s poudarkom na ukrepih sovjetskih okupatorskih sil in vlade Nemške demokratične republike".

Družina skuša doseči stalno pravico do prebivanja v palači Cecilienhof v Potsdamu, kjer so se predstavniki zavezniških sil po koncu druge svetovne vojne dogovorili o usodi Nemčije. Foto: EPA
Družina skuša doseči stalno pravico do prebivanja v palači Cecilienhof v Potsdamu, kjer so se predstavniki zavezniških sil po koncu druge svetovne vojne dogovorili o usodi Nemčije. Foto: EPA

Ministrstvo dodaja, da imajo artefakti, o katerih se pogovarjajo, "visoko vrednost in velik zgodovinski pomen" ter so v številnih primerih del zbirk Pruske fundacije gradov in vrtov, Pruske kulturne fundacije in Nemškega zgodovinskega muzeja.

Rezidence najverjetneje ne bodo dobili
Časopis Tagesspiegel je poročal, da družina skuša doseči še stalno pravico do prebivanja v palači Cecilienhof v Potsdamu, kjer so se predstavniki zavezniških sil po koncu druge svetovne vojne dogovorili o usodi Nemčije. Kot alternativo predlagajo še dve drugi veliki posestvi – a po pisanju časopisa je vlada ta del zahtev kategorično zavrnila.

Prejšnji mesec je sodišče v Koblenzu zavrnilo prošnjo princa Georga Friedricha, ki se je potegoval za vrnitev gradu Rheinfels na obrežju reke Ren.