14. novembra 2002 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. S sprejemom zakona je bila uresničena zahteva gluhe skupnosti po pravici do uporabe slovenskega znakovnega jezika, pravici do informiranja v njim prilagojenim tehnikam in pravici do tolmača. Naslednji veliki korak je bil storjen 19 let pozneje, ko se je leta 2021 slovenski znakovni jezik po dolgoletnih prizadevanjih Zveze društev gluhih in naglušnih (ZDGNS) tudi vpisan v ustavo.

Sorodna novica V ustavo brez glasu proti zapisali pravico do slovenskega znakovnega jezika

Letošnja pridobitev je etimološki slovar znakovnega jezika
Ob letošnjem letu bo Zveza društev gluhih in naglušnih ob dnevu slovenskega znakovnega jezika predstavila etimološki slovar. Gluhi raziskovalci na ZDGNS-ju so preučili zgodovinsko ozadje izvora slovenskega znakovnega jezika in iz pozabe iztrgali več kot petsto kretenj, ki so tako rekoč že izginile. Kretnje imajo korenine v kretnjah starejše avstrijske in italijanske gluhe skupnosti, slovenski gluhi, ki so se šolali v njihovih šolah, pa so jih prinesli v Slovenijo in s tem oblikovali prajedro današnjega slovenskega znakovnega jezika.

Juhart: načrtujejo organizacijo ustanovnega srečanja in strokovnega kongresa na temo raziskovanja znakovnega jezika
"ZDGNS je ustanovila Inštitut za slovenski znakovni jezik, ki ima pet oddelkov, med drugim tudi oddelek za standardizacijo in razvoj kretenj. Objavila je tudi brezplačni spletni slovar slovenskega znakovnega jezika. Vsi ti dosežki so zgled številnim drugim evropskim državam. Na Inštitutu za slovenski znakovni jezik se nam je porodila ideja, da bi vse sorodne inštitute v Evropi povezali v krovno organizacijo oziroma mrežo inštitutov," je ob letošnjem jubileju sporočil sekretar ZDGNS-ja Matjaž Juhart.

Dodal je, da v letu 2024 v Sloveniji načrtujejo organizacijo ustanovnega srečanja in strokovnega kongresa na temo raziskovanja znakovnega jezika. Na dogodek želijo po navedbah Juharta povabiti tudi vse tiste države, ki podobnih inštitutov še nimajo, da se bodo lahko učili na slovenskih primerih dobrih praks. "Svoje zanje radi predajamo, ker si želimo, da bi se to področje strokovno razširilo v tistih državah, kjer to še ni urejeno," je še zapisal.

Mladen Veršič, predsednik ZDGNS-ja: "Naše roke so naše oči in naša ušesa"
Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in so ena od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluhoslepih oseb, ki uporabljajo posebno prilagojeno različico znakovnega jezika, ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom.

ZDGNS ob dnevu poudarja, da se lahko vsak nauči nekaj kretenj in tako pomaga širiti ozaveščenost o gluhi skupnosti, so zapisali v sporočilu za javnost. Slovenski znakovni jezik temelji na uporabi rok, mimike obraza in gibanja telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. "Zelo preprosta je kretnja za besedno zvezo rad te imam, ki jo pokažemo tako, da iztegnemo palec, kazalec in mezinec," so ob dnevu zapisali na ZDGNS-ju.