Ob 50-letnici Plečnikove smrti in 135-letnici njegovega rojstva bodo tako Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) v Sloveniji namenjeni prav dediščini, ki jo je za seboj pustil veliki slovenski arhitekt. Njegov opus so predstavili na več kot 100 prireditvah, slovesno odprtje pa je bilo znamenju Glasbe panorame Plečnikove arhitekture. Gre za razstavo fotografij Barbare Jakše Jeršič in Staneta Jeršiča, ki so jo odprli v Jakopičevem sprehajališču pred Gradom Tivoli v Ljubljani.
DEKD 2007 bosta odprla generalni direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek in ljubljanski župan Zoran Janković. Med novembrom in avgustom prirejajo DEKD v 49 evropskih državah, med 21. in 23. septembrom pa se odvijajo v Beogradu.
Negibnost in brezčasnost Plečnikove arhitektureS fotografskim panoramskim pogledom na Plečnikove arhitekturne dosežke želi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) obuditi zeleni del mestnega središča - Jakopičevo sprehajališče. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj, fotografije predstavljajočih se avtorjev niso naravnane dokumentarno, ampak vpostavljajo ustvarjalni dialog z velikim ustvarjalcem, ne da bi interpretirale njegove motive poljubno in samovoljno. Tako odkrivajo nove in intimne poglede nanje in se jim iz svojih zornih kotov približujejo vseskozi spoštljivo, z velikim razumevanjem, s plečnikovsko zanesljivostjo, hkrati tiho in ponižno.
Poseben naklon Plečniku
Poznavalec Plečnika Peter Krečič pa je v zapisu spomnil, da je Plečnik med predstavitvenimi tehnikami posebno cenil fotografijo. Plečnikovi arhitekturni motivi pa so po njegovi smrti 1957 ves čas zaposlovala fotografe in tako so posnetki z značilnimi Plečnikovimi motivi našli pot v časnike, revije in na razglednice.
Plečnikov opus v Mariboru
Ustvarjalni opus Jožeta Plečnika pa bo v teh dneh zaživel tudi v Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer so pripravili gostujočo razstavo Narodne galerije iz Ljubljane z naslovom Jože Plečnik - Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Razstavo, ki jo je postavil Damjan Prelovšek, oblikovala pa Eva Prelovšek, bodo prav tako odprli v soboto, na ogled pa bo do 4. novembra. Razstavo bi morali odpreti že 21. septembra s petkovim predavanjem Damjana Prelovška, a so to zaradi žalovanja za žrtvami poplav prestavili za en dan, o datumu Prelovškovega predavanja pa bodo javnost obvestili naknadno.
Kot je pojasnila Eva Prelovšek, je razstava postavljena kronološko in opisuje stopinje Plečnika od njegovih ranih začetkov do poznih let. Torej stopa od obrtne šole v Gradcu, preko Dunaja, kjer je bil učenec znamenitega Otta Wagnerja, nato pa se prek praškega obdobja zaključuje v Ljubljani. "Oblikovana je bila prav z namenom gostovanja, saj v bližnji prihodnosti načrtujemo njeno selitev tudi v Brazilijo, Srbijo, Ukrajino ter na Japonsko," je še dodala Prelovškova.
Z originlanim Plčenikovim pismom
Sicer pa je Plečnik v Mariboru bolj skopo prisoten. Štajersko prestolnico je okrasil z zasnovo Slomškovega trga, kapelo na Ljubljanski ulici ter grobom jezuitov na Pobreškem pokopališču, izdelal pa je tudi škofovsko palico škofa Maksimiljana Držečnika. Tokratno razstavo bodo dopolnili z originalnim pismom Jožeta Plečnika, v katerem je ta leta 1934 izrazil ugodno mnenje o fasadnih načrtih hiše zasebnega mesnega podjetja Hermann Wögerer, ki stoji na vogalu Prešernove in Maistrove ulice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje