V društvu ob tem predlagajo spremembe nekaterih členov – med drugim glede finančnih pogojev za pomoč in nabora upravičencev.

Vlada je v soboto potrdila predlog zakona o interventnih ukrepih. Foto: MMC RTVSLO
Vlada je v soboto potrdila predlog zakona o interventnih ukrepih. Foto: MMC RTVSLO

Številne rešitve v predlogu zakona o interventnih ukrepih, ki ga je potrdila vlada, predstavljajo dobro osnovo in dejansko naslavljajo težave, s katerimi se spopadajo ali se bodo spopadali tako rekoč vsi, še posebej pa samozaposleni in področje kulture, so sporočili iz Asociacije. V povezavi s tem pozdravljajo tudi posebno rešitev za področje kulture, kot je zapisana v 85. členu predloga zakona, saj da samozaposlenim v kulturi dejansko lajša postopek podaljševanja pravice do plačila prispevkov.

Dopolnila k nekaterim členom predloga zakona
V Asociaciji predlagajo tudi dopolnila k nekaterim členom. Glede pogojev za pridobitev pomoči po njihovem mnenju ni dobro, da se prihodki opredeljujejo na polletja (več kot 20-odstotni padec v prvem, in ne več kot 20-odstotno rast v drugem polletju glede na lani), ker bi se tako kaznovalo uspešno poslovanje, kot je npr. zagotovilo večjega naročila ali pa v primeru nevladnih organizacij začetek večjega mednarodnega projekta. Zavzemajo se tudi za to, da bi se morebitna presežna pomoč vračala brezobrestno.

Pri opredelitvah upravičenosti do pomoči bi dodali, da se za nezmožnost opravljanja dejavnosti šteje tudi primer, ko samozaposleni varuje doma otroka, mlajšega od 12 let, zaradi zaprtja šol in vrtcev. To pravico bi lahko izkoristil eden izmed staršev oz. skrbnikov. Foto: Asociacija
Pri opredelitvah upravičenosti do pomoči bi dodali, da se za nezmožnost opravljanja dejavnosti šteje tudi primer, ko samozaposleni varuje doma otroka, mlajšega od 12 let, zaradi zaprtja šol in vrtcev. To pravico bi lahko izkoristil eden izmed staršev oz. skrbnikov. Foto: Asociacija

Tudi delno zaposleni in delno samozaposleni
Opominjajo tudi, da številni posamezniki, še posebej na področju kulture, delujejo v različnih razmerjih, kar pomeni, da so pogosto delno zaposleni in delno samozaposleni. Zato po mnenju Asociacije ni nobenega razloga, da bi se pomoč odrekla tistim, ki so delno samozaposleni, in tako predlagajo, da bi med upravičence spadali tudi samozaposleni, ki so iz naslova dejavnosti zavarovani za krajši delovni čas od polnega, pomoč pa bi dobili proporcionalno glede na obseg zavarovanja.

Posledice bodo trajale dlje, kot je predvideno v zakonu
V društvu predlagajo tudi drugačen način spremljanja izpada dohodkov samozaposlenih, in sicer na letni ravni, ne mesečni, saj so nekatera dela izrazito sezonska. Kriza ne bo zgolj v marcu, aprilu in maju, ki jih omenja zakon, pač pa bodo posledice daljše, menijo. Tako predlagajo, da bi bil posameznik upravičen do temeljnega prihodka, če v letu 2020 ne bi presegel svojih povprečnih letnih prihodkov zadnjih dveh let, pri čemer bi se temeljni dohodek, izplačan po tem zakonu, in plačani prispevki šteli v to vsoto.

Predlogi rešitev za drugi sveženj ukrepov
Za konec so v Asociaciji predlagali tudi nekatere druge rešitve, ki bi dodatno lahko blažile specifične težave na področju kulture, a predvidevajo, da bo ta segment z dodatnimi ukrepi nagovorjen v drugem svežnju ukrepov. Govorijo predvsem o skladu za nepovratna sredstva, o štipendijah, s katerimi bi ustvarjalke in ustvarjalci lahko premostili težavno obdobje, ter o ureditvi obdobja izvajanja programov in projektov.