Inkovska graditeljska tehnika je posebna predvsem zato, ker pri gradnji niso uporabljali nobene malte - zglajene kamne so samo polagali enega na drugega. Foto:
Inkovska graditeljska tehnika je posebna predvsem zato, ker pri gradnji niso uporabljali nobene malte - zglajene kamne so samo polagali enega na drugega. Foto:
Kipec inkovskega vojščaka
Pri arheoloških izkopavanjih vendarle ni tako, da 'kdor prej pride, prej melje' - umetnine so na koncu last države, kjer so bile najdene.

Pogajanja o tem, čigavih je več kot štiri tisoč lončarskih izdelkov, nakita in kosti iz starodavne inkovske citadele, napredujejo, trdijo Perujci. "Odnosi napredujejo, kot še nikoli doslej, v smer razumevanja," je dejala predstavnica perujskega državnega inštituta za kulturo Cecilia Bakula. Bakula se je pogovarjala z ameriško diplomatko Karen Hughes, ki je obiskala Limo in naznanila, da bodo ZDA vrnile Peruju 350 predkolumbijskih predmetov, ki so jih odkrili v Miamiju. Hughesova je dejala, da podpira pogovore med Yaleom in Perujem, ki so posledica zahtev Peruja, Grčije in Egipta po vrnitvi starodavnega blaga. "Zelo smo zadovoljni, da je prišlo do pogovorov, in upamo, da bodo rezultati uresničili interese obeh strani," je dejala.

Izgubljeno in znova najdeno mesto
Svetišče Machu Picchu, ki ga je odkril ameriški raziskovalec Hiram Bingham leta 1911 (njegovo odpravo je sponzorirala univerza Yale - tako so tudi prišli do zbirke artefaktov), je danes najbolj znano arheološko najdišče v Južni Ameriki, ki vsako leto pritegne skoraj pol milijona turistov. Domnevajo, da gre za svetišče inkovskega cesarja Pachacuteca v srcu inkovskega cesarstva, ki se je na začetku 15. stoletja raztezalo od današnje Kolumbije do severne Argentine.

Čeprav mesto leži le kakšnih 80 kilometrov od inkovske prestolnice Cuzco, ga španski osvajalci zaradi odmaknjene lege nikoli niso našli. A Inke so vseeno iztrebili in "izgubljeno mesto" je prerasla džungla; ponovno ga je odkril šele zgoraj omenjeni Bingham.