Dvomesečni poletni festival ponuja okoli 70 dogodkov. Foto: Festival Ljubljana
Dvomesečni poletni festival ponuja okoli 70 dogodkov. Foto: Festival Ljubljana
Filharmonični orkester milanske Scale
Filharmonični orkester milanske Scale se sicer ne more pohvaliti s častitljivo tradicijo. Dirigent Claudio Abbado ga je ustanovil šele leta 1982. Vendar pa so orkestru najuglednejše italijanske operne hiše do zdaj dirigirali tako veliki maestri, kot sta Lorin Maazel ali Leonard Bernstein, med letoma 1987 pa je orkester vodil Riccardo Muti. Foto: Festival Ljubljana

Dogajanje tako 19. junija odpira koncert Kraljevega simfoničnega orkestra iz Londona, ki bo nastopil z repertoarjem romantičnih skladateljev Antonina Dvoržaka in Roberta Schumanna. Leta 1946 ustanovljeni orkester bo vodil Andrew Davis, ki je med drugim več let vodil simfonični orkester BBC-ja, bil pa je tudi šef dirigent in umetniški vodja chicaške opere. Ob napovedi nastopa londonskih kraljevih simfonikov omenimo le še kratko zgodovino Dvoržakove 7. simfonije, s katero bo orkester sklenil nastop. Gre namreč za skladbo, ki jo je češki romantik zložil ravno za Angleže; natančneje, kot izraz zahvale Londonski filharmonični družbi, ki ga je leta 1884 imenovala za svojega častnega člana.
Dva obiska iz Italije
Tudi zadnje dejanje poletnega festivala v Ljubljani bo v pristojnosti uveljavljenih klasikov. Pod taktirko slovitega Zubina Mehte v goste prihaja orkester Maggio Musicale Fiorentino. Če so se Britanci odločili za romantični program, pa so Italijani repertoar posvetili velikim nemškim mojstrom simfonične glasbe. 28. avgusta bodo namreč zaigrali dela Richarda Wagnerja in Ludwiga von Beethovna. Še en italijanski orkester je napovedal prihod. To je filharmonični orkester milanske Scale. 8. junija bomo v njegovi družbi prisluhnili Koncertu za violino in orkester Ludwiga van Beethovna in 4. simfoniji Čajkovskega.
Opera duhovnega preobrata F. Poulenca
Poletni festival tudi letos napoveduje kakovostni operni program. Prvi julijski dan z Bizetovo Carmen poletno operno sezono odpira SNG Opera in balet Ljubljana. Gostje iz Zagreba nam bodo predstavili eno najznamenitejših oper 20. stoletja, katere nastanek je povezan z zanimivo osebno zgodbo. Francis Poulenc je opero Pogovori karmeličank o redovnicah, ki se ne želijo ukloniti revolucionarjem ob koncu 18. stoletja, napisal po osebni spreobrnitvi. Skladatelj, ki je na začetku kariere pisal radoživo urbano glasbo, je namreč po smrti Octava Ferrouda doživel duhovno spreobrnjenje in je začel ustvarjati iskreno občutena religiozna dela.
Ennio Morricone predstavlja Ennia Morriconeja
Festivalski program, ki ga je predstavil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, tudi letos ohranja ravnotežje med dogodki, namenjenimi poznavalcem, in tistimi za širše občinstvo. Med njimi velja omeniti nastop zagrebškega gledališča Komedija z muzikalom Briljantina ter koncert filmske glasbe Ennia Morriconeja. Izvedba skladb enega najbolj znamenitih skladateljev filmske glasbe bo v pristojnosti mojstra samega.
Ob koncu naštejmo le še nekaj točk s programa: koncert solistov münchenske filharmonije, koncert Zorana Predina z gosti, Greenwich trio, kino na prostem na ljubljanskem gradu, zbor Mihaila I. Glinke - Državna akademska kapela iz St. Peterburga, komorni orkester Moskovski solisti in koncert Vlada Kreslina.
P. B.








Koncert britanskih kraljevih filharmonikov bo pomenil uvod v 56. ponovitev Ljubljanskega poletnega festivala. Gre za orkester, ki ga je leta 1946 ustanovil dirigent sir Thomas Beecham. Foto: Festival Ljubljana
Ljubljanska operno-baletna hiša, ki ostaja brez matičnega odra, bo ljubljanskemu občinstvu v ogled ponudila znamenito opero Carmen, ki so jo ob nastanku po vsebini razglasili za prostaško, glasbo pa so francoski kritiki ožigosali kot 'wagnerjansko' in 'disonantno'. Foto: Festival Ljubljana
Francis Poulenc (1899-1963) je bil eden izmed umetnikov, ki so v 20. stoletju predstavljali protipol glavnemu toku francoske umetnosti in filozofije, katerega so zaznamovali skrajna svobodomiselnost, drzna eksistencialna misel, strukturalizem in različne modernistične usmeritve. Temu toku je sicer v zgodnjih letih pripadal tudi Poulenc, tedaj član napredne skladateljske skupine Le Six , ki pa je po smrti dobrega prijatelja doživel duhovno spreobrnjenje in se usmeril v pisanje del, tesno navezanih na krščansko misel. Foto: Festival Ljubljana
Postavitev muzikala Brilijantina v režiji in koreografiji Igorja Barberića je ena največjih uspešnic zagrebškega gledališkega prostora zadnjih let. V letu 2007 je bilo na sporedu več kot 60 ponovitev predstave. Foto: Festival Ljubljana
Opera Cavalleria rusticana Pietra Mascagnija je izraz posebne različice italijanskega verizma oziroma naturalizma, ki se je v italijanski književnosti razvila med letoma 1875 in 1895. Italijanski kmjiževniki so tedaj začeli opisovati dogodke iz črne kronike in poročila s sodnih obravnav, obenem pa se je uveljavilo prepričanje, da je ravno opera idealen medij za podajanje v slogu verizma napisanih zgodb. Nastala je vrsta v realno življenje spetih oper, tudi Cavalleria rusticana. Zgodba govori o kmetu iz siciljanske vasi, ki na velikonočno jutro ubije someščana, ker mu je ta zapeljal ženo. Foto: Festival Ljubljana
Zločesti pogled od blizu, od sonca razbrazdani obrazi in sporazumevanje skoraj brez besed, pospremljeno z dramatično glasbo. Te besede vsaj delno opišejo filme Sergia Leoneja, ki jih je z glasbo opremljal Ennio Morricone. Večina Morriconeja tudi zares najbolje pozna ravno po njegovem sodelovanju z Leonejem, vendar pa je skladatelj, ki v Ljubljano prihaja skupaj z orkestrom Roma Simfonietta, z glasbo opremil tudi filme Luisa Bunuela, P. P. Pasolinija, bratov Taviani in Romana Polanskega. Foto: Festival Ljubljana
Na Ljubljanskem poletnem festivalu bo nastopilo tudi nekaj manjših, morda tudi manj slovitih, a zelo kakovostnih zasedb. Med njimi so tudi komorni orkester italijanski virtuozi iz Verone. Foto: Festival Ljubljana