Med finaliste za nagrade med malimi in novoustanovljenimi podjetij se je uvrstilo tudi slovensko podjetje Donar s stolom Nico Less oblikovalca Primoža Jeze. Nagrada v tej kategoriji je pripadla danskemu pametnemu sistemu za samodejno prijavo prtljage na letališčih Air.Go 2.0, ki ga je oblikovala Sara Clement.

Med večjimi podjetji je nagrada pripadla podjetju Siemes Healthcare za prilagodljivo angiografsko robotsko roko Artis pheno. Oblikovala sta jo Nadja Roth in Tobias Reese. Izdelek zdravstvenemu osebju omogoča, da izvaja postopke z optimalnim fizičnim dostopom do bolnika. Častno nagrado za življenjsko delo je domov odnesel nemški oblikovalec Hartmut Esslinger, ki je med drugim zasnoval nepogrešljivi Applov oblikovalski jezik Sneguljčica in tesno sodeloval s Stevom Jobsom, na svoji karierni poti pa je oblikovalski pečat pustil tudi v podjetjih Sony, Microsoft, Lufthansa in Disney.

Dobro oblikovanje pomaga, da izdelka ne zavržemo takoj
"Biti finalist med šesto prijavljenimi je za nas veliki kompliment," je po dogodku svoje občutke strnil Matej Feguš, izvršni direktor podjetja Donar. Dodal je, da je pri oblikovanju predvsem pomembno trajnostno načrtovanje. Sami na prvo mesto najprej postavljajo okolje in šele nato razvijejo izdelek, ki se spogleduje s čistimi materiali ter odpira možnosti ponovne uporabe. "Oblikovanje izdelkov je bilo v preteklosti mišljeno kot harmonično razmerje med obliko in funkcionalnostjo. Danes se med ti dve merili močno vrinjajo tudi trajnostna naravnanost, zmanjšanje odpadnih materialov pri proizvodnji in prihranek pri energiji," poudarja tudi Luisa Bocchietto, predstavnica letošnje žirije pri izboru nagrajencev in predsednica Svetovnega oblikovalskega združenja (WDO). Poudarja, da morajo tudi ti elementi vplivati na presojo, kaj je primer dobrega oblikovanja. "Dizajn je dodana vrednost, ki izdelek razlikuje od drugih na trgu," pa dodaja Primož Jeza.

Dobro oblikovanje prispeva h gospodarski rasti in novim delovnim mestom
Jeza poudarja pomen oblikovanja za gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest: "Če narediš nekaj, kar še ne obstaja na trgu, se lahko sproži velika potreba po tem izdelku, kar posledično odpira nove potrebe po zaposlitvah." Če to edinstvenost izdelka kot intelektualno lastnino dodatno pravno zaščitimo, si podjetje odpira možnosti ustvarjanja lastnega trga, kar se pozneje podjetju obrestuje, meni Luis Berenguer, vodja oddelka za komuniciranje na EUIPO. Raziskava, ki jo je EUIPO v sodelovanju z Evropskim uradom za patente izvedel leta 2013 in pozneje dopolnil leta 2016, kaže, da oblikovalsko intenzivne industrije prispevajo k skoraj 13 odstotkom BDP-ja na evropski ravni. V to je vpetega 13,5 odstotka delovnih mest. "Oblikovanje ni le vizualno privlačna oblika izdelka ali abstraktno umetniško ustvarjanje, ampak dejavnost, ki je tesno povezana s samo proizvodnjo in močno zasidrana v vsakdanje življenje ljudi. Oblikovanje je zatorej tesno vpeto v gospodarstvo," se strinja tudi Bocchietto in potrjuje dejstvo, da podjetja, ki uveljavljajo dobro oblikovanje, povečujejo prihodke, več izvažajo in hitreje rastejo: "Izdelek mora biti trajen. Zasnovati objekte, ki so hitro izrabljeni in pozabljeni, ne prispevajo ne k uspehu podjetja ne k uspehu oblikovalca."

In kako je z oblikovanjem v Sloveniji?
Zgoraj omenjena raziskava med drugim razkriva, da oblikovalsko naravnana podjetja v Sloveniji postavljajo našo državo na četrto mesto med članicami Evropske unije glede na prispevek k BDP-ju med tovrstnimi industrijami, prav tako je zaposljivost med temi podjetij v Sloveniji nad evropskim povprečjem. Slovenska podjetja na splošno prepoznavajo pomembnost zaščite intelektualne lastnine. EUIPO je lani zapisal skoraj 150 registracij zaščite slovenskih modelov, kar predstavlja 50 odstotkov več registracij kot pred desetimi leti. Oblikovalsko naravnana podjetja ustvarijo 17 odstotkov delovnih mest v Sloveniji in prispevajo k 16 odstotkom slovenskega BDP-ja, kar je več od prej omenjenega evropskega povprečja. "Živimo v globalnem svetu in pomembno je, da zaščitimo svoje modele," meni Feguš in pripoveduje o primeru, ko so se na skandinavskem trgu že pojavili izdelki, podobni njegovim. "Oblikovanje je treba dojemati širše. Ni le oblika, ampak predvsem načrtovanje, in v ta proces je zajetih veliko ljudi, ki niso le oblikovalci. Gre za inženirje, tehnologe in ljudi, ki se ukvarjajo z materiali. Ko prejmeš nagrado ali kakršno koli drugo tovrstno potrditev, lahko pozneje lažje izbiraš ciljne trge in kupce, ki se odločajo za določen izdelek," dodaja. Po podatkih EUIPO-ja Slovenija letno izgubi 276 milijonov evrov od prodaje zaradi ponarejanja izdelkov, kar predstavlja 134 evrov letno na prebivalca. S tem se po izračunih zapre 2300 delovnih mest.

Nagrade DesignEuropa niso trženjsko podkupovanje podjetij
Nagrade DesignEuropa se od preostalih oblikovalskih nagrad razlikujejo po tem, da jih organizira Evrposki urad in zatorej niso trženjsko naravnane. Prepoznavajo odličnost na področju modelov in njihovega upravljanja intelektualne lastnine med imetniki registriranih modelov skupnosti, ne glede na to, ali gre za posamezne imetnike pravic, mala podjetja ali velike gospodarske družbe. Registrirani model Skupnosti je enotna pravica intelektualne lastnine, ki velja v vseh 28 državah članicah EU in ki jo upravlja urad. "EUIPO si z nagradami DesignEuropa prizadeva za pravičen pristop na podlagi specifičnih meril, kot sta tržna vrednost izdelka in kakovost registracije zaščite modela. Gre za nagrade, ki ne podkupujejo. Ne gre za marketinško promocijo posameznih podjetij, ampak za ozaveščanje javnosti o pomembnosti zaščite modelov in oblikovanja izdelkov," povzema Berenguer. "Pomembno je, da obstajajo take nagrade in kritično ovrednotijo oblikovanje izdelkov. Pomembno je tudi sporočilo, ki ga moramo posredovati javnosti. Modeli so vrednost, ki jo moramo zaščititi, saj za njimi stojijo podjetja in oblikovalci, ki dobro delajo in uspešno uporabljajo orodja za zaščito močno cenjene intelektualne lastnine," zaključi Bocchietto.