Slovenski klasiki v stripu: Ko zorijo jagode, riše: Tanje Komadina, ideja: Igor Šinkovec. Strip je bil lansko leto predstavljen tudi v Mestni galeriji na razstavi Risba v stripu na slovenskem, v Moderni galeriji pa se je že uspešno predstavil eden najbolj poznanih domačih stripovskih avtorjev, Tomaž Lavrič. Pogosto so stripi umaknjeni ob umetniški rob, a stripovske izdaje ali razstave slovenskega stripa prikazujejo izredno širino, lucidnost in domiselnost tako glede likovnih rešitev kot vsebine v stripih slovenskih avtorjev. Foto: Outstanding
Slovenski klasiki v stripu: Ko zorijo jagode, riše: Tanje Komadina, ideja: Igor Šinkovec. Strip je bil lansko leto predstavljen tudi v Mestni galeriji na razstavi Risba v stripu na slovenskem, v Moderni galeriji pa se je že uspešno predstavil eden najbolj poznanih domačih stripovskih avtorjev, Tomaž Lavrič. Pogosto so stripi umaknjeni ob umetniški rob, a stripovske izdaje ali razstave slovenskega stripa prikazujejo izredno širino, lucidnost in domiselnost tako glede likovnih rešitev kot vsebine v stripih slovenskih avtorjev. Foto: Outstanding

Projekt Slovenski klasiki v stripu je potekal vse od leta 1992, ko sta Tomaž Lavrič in Ivo Štandeker dala pobudo, da se dela slovenske klasične literature in druge teme iz slovenske popkulturne in politične scene na novo interpretirajo v kratkih, enostranskih stripovskih priredbah. Projekt je nastajal pod okriljem revije Mladina, leta 2008 pa se mu je pridružila revija Stripburger. V zbirki Slovenski klasiki v stripu sodeluje skoraj 70 slovenskih stripovskih avtorjev, ki so se v večinoma satiričnem duhu lotili kanoniziranih slovenskih literarnih del, kot so Cankarjeva Skodelica kave, Prešernova Zdravljica, pesmi Otona Župančiča, Grumovega Dogodka v mestu Gogi, Butalcev Frana Milčinskega, popularnih popevk (kot na primer Zemlja pleše) ali filmskih uspešnic (Sreča na vrvici, Babica gre na jug, Cvetje v jeseni).
Klasiki, brani in pomnjeni brez prisile
Leta 2009 sta tednik Mladina in stripovska revija Stripburger izdala tudi slikovno knjigo Slovenski klasiki v stripu, obsežen izbor enostranskih, večinoma satiričnih stripovskih upodobitev, posvečenih znanim umetniškim delom naših nacionalnih umetnostnih veličin, kot so zapisali ob projektu. "Klasiki, ki bodo brani, pomnjeni in citirani brez prisile," je zapisal Lovro Matič v Mladini.
Stripi na avtobusnih postajališčih
Lani se je revija Stripburger v sodelovanju z revijo Mladina, Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, Strip.art.nico Buch ter Trubarjevo hišo Literature pridružila Festivalu stripa, ki ga je organizirala Mestna občina Ljubljana, in zbirko predstavila še na razstavi City Lightih. Stripe iz zbirke so razstavili na panojih avtobusnih postajališč in s tem želeli širši javnosti približati strip ter poudariti, da umetnost sodi tudi v javni prostor.
Na razstavi se je predstavilo 21 slovenskih striparjev: Kaja Avberšek, Engels, Domen Finžgar, Kostja Gatnik, Boštjan Gorenc in Matej de Cecco, Jakob Klemenčič, Matej Kocjan Koco, Marko Kociper, Tanja Komadina, Tomaž Lavrič, Izar Lunaček, Marjan Manček, Grega Mastnak, Iztok Sitar Ninel, Zoran Smiljanić, Damijan Sovec, Matej Stupica, Gašper Rus, Andrej Štular in Gorazd Vahen.
"Outstanding" za oglaševalske dosežke
Projekt je tekmoval v kategoriji, v kateri so bila zajeta vsa dela iz področja oglaševanja kulturnih, športnih in drugih dogodkov, družbeno-koristnih akcij ter kampanj vladnih in nevladnih organizacij. Nagrade, katerih pokrovitelj je Europlakat, so podelili 29. februarja.