Kipce so policisti našli 4. novembra 2015 v sprejemnem centru Gruškovje, vendar zaradi interesa potekajoče kriminalistične preiskave za zdaj ne morejo objaviti njihovih fotografij. (Fotografija je simbolična.) Foto: AP
Kipce so policisti našli 4. novembra 2015 v sprejemnem centru Gruškovje, vendar zaradi interesa potekajoče kriminalistične preiskave za zdaj ne morejo objaviti njihovih fotografij. (Fotografija je simbolična.) Foto: AP

O teh kipcih lahko rečemo tudi, da so atraktivni, saj je to tisto obdobje v zgodovini plastike, se pravi kipcev, mezopotamskega področja, ko so njihove obrazne poteze precej individualno oblikovane.

Dr. Peter Turk
Sprejemni center
Sprejemni center Gruškovje je bil namenjen sprejemu in začasni nastanitvi prebežnikov, ki so prihajali z ogroženih območij (Afganistan, Sirija, Irak itd.). V šotoru, v katerem so bili najdeni kipci, so bili nastanjeni tujci, ki so tistega dne kot prebežniki prišli v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške. Foto: Staša Lepej Bašelj

Kipci so narejeni iz alabastra, se pravi mehke, prosojne kamnine, ki je primerna za izdelovanje okrasnih predmetov. Vrednost kipcev še ni ugotovljena, hkrati pa zaradi interesa potekajoče kriminalistične preiskave za zdaj tudi ne morejo objaviti fotografij najdenih artefaktov.

Kustos dr. Peter Turk, ki se na arheološkem oddelku Narodnega muzeja Slovenije ukvarja s prazgodovino, je za 1. program Radia Slovenija povedal, da sta si od treh najdenih kipcev "dva zelo podobna". "Gre namreč za molilne oziroma votivne kipce, kakršni so se v zgodnjem sumerskem obdobju - se pravi v drugi četrtini oziroma sredini tretjega tisočletja pred našim štetjem, natančneje med 2.700 do 2.500 pred našim štetjem - pojavljali v Mezopotamiji." Po Turkovih besedah se takšni kipci pojavljajo vedno v svetiščnih kontekstih.


Kipci široko odprtih, poudarjenih oči

V primeru teh treh kipcev ni mogoče ugotoviti, ali so bili del kake muzejske zbirke, saj na njih ni videti inventarnih številk, ki pa jih je praviloma tako ali tako mogoče izbrisati.

"Verjetneje je, da so na črno izkopani, kar je tudi sicer v Iraku in Siriji zelo pogosta dejavnost. O teh kipcih lahko rečemo tudi, da so atraktivni, saj je to tisto obdobje v zgodovini plastike, se pravi kipcev, mezopotamskega področja, ko so njihove obrazne poteze precej individualno oblikovane. Oba ta molilna kipca sta opremljena s klinopisnimi urezi, ki označujejo njuni imeni. Gre očitno za to, da so to tiste vrste votivni kipci, ki stojijo v svetišču kot zamenjava za lastnika," je še povedal dr. Turk.

Vlogo votivnih kipcev v sumerskih svetiščih pa za lažjo predstavo primerja z budističnimi molilnimi mlinčki, ki molijo ob dejanskih molivcih in namesto njih.

Lažje kopati na najdiščih kot izdelati ponaredke
Dr. Turk ne zavrača povsem možnosti, da bi šlo za ponaredke - v primeru tretjega kipca se celo nagibajo k njej, saj je bistveno manj spretno izdelan kot preostala dva. Izpostavlja še, da so tovrstni kipci na območju Iraka in Sirije izjemno pogosti, zato njihove cene na črnem trgu ne "letijo v nebo". Ocenjuje, da dosegajo cene nekaj tisoč evrov.

"S tega vidika vam zagotavljam, da je ljudem na pomembna arheološka najdišča v Siriji in Iraku toliko lažje iti z lopato in krampom, kolikor večja je kriza," pravi dr. Turk in poudarja, da ljudje ta mesta dobro poznajo in zato jim je take artefakte lažje pridobiti na ta način, kot pa da bi se sami mučili z njihovo izdelavo oziroma ponarejanjem.

Kipci na začasnem bivanju v Narodnem muzeju Slovenije
Če državni organi naletijo in zasežejo najdbo, ki je nezakonito prišla v Slovenijo, začnejo obenem tudi raziskovati izvor najdbe oziroma ali je bila ukradena v kakšni uradni ustanovi, denimo v muzeju. S temi podatki nato razpolaga in posreduje Interpol. Kipci so začasno v Narodnem muzeju Slovenije in če Interpolova poizvedba ne bo dala rezultatov, bo izvor kipcev ostal nejasen.

Policija zadevo obravnava kot kaznivo dejanje nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote. Zaradi tega so policisti zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo ptujskemu okrožnemu državnemu tožilstvu. Za omenjeno kaznivo dejanje je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen do treh let zapora. Če gre za stvar velikega ali izjemnega kulturnega pomena, pa lahko storilca kaznuje z zaporom do petih let, poroča STA.

"Ker je bilo na podlagi mnenja Narodnega muzeja Slovenije ugotovljeno, da gre za avtentične kipce, zadevo policija obravnava kot kaznivo dejanje Nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote po 218. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Zaradi tega smo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju," pa so sporočili s Policijske uprave Maribor.



Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

O teh kipcih lahko rečemo tudi, da so atraktivni, saj je to tisto obdobje v zgodovini plastike, se pravi kipcev, mezopotamskega področja, ko so njihove obrazne poteze precej individualno oblikovane.

Dr. Peter Turk
Kipci iz sprejemnega centra Gruškovje
Kipci iz sprejemnega centra Gruškovje