Arhitektka in oblikovalka je članica ožje delovne skupine za pripravo prijavnega gradiva za kandidaturo tega mesta za evropsko prestolnico kulture (EPK) za leto 2025, ki ga bodo danes iz Lendave odpeljali v Ljubljano.

V Lendavi poudarjajo, da so edina kandidatka, ki bo program izvajala v štirih državah in osmih regijah, ter da so njihovi dogodki že zdaj mednarodni, kar je njihova realnost in velika prednost. Foto: Občina Lendava
V Lendavi poudarjajo, da so edina kandidatka, ki bo program izvajala v štirih državah in osmih regijah, ter da so njihovi dogodki že zdaj mednarodni, kar je njihova realnost in velika prednost. Foto: Občina Lendava

Vsebina gradiva sicer seveda ostaja skrivnost, na današnji predstavitvi pa so povedali, da bi Lendava z nazivom EPK veliko prispevala na vseh področjih v ožjem in širšem prostoru. Evropa pa bi z izborom najmanjše kandidatke do zdaj pokazala, da ji je mar tudi za majhne oziroma najmanjše ter da so vsa mesta enako pomembna pri ohranjanju Evrope in evropske ideje, so še ocenili v delovni skupini.

"Goli in bosi" začeli od začetka
V odboru delovne skupine so poleg Katjuše Kranjc in župana Janeza Magyarja bili še Rok Petje z zavoda za turizem in razvoj Lendava ter Tanja Šimonka, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Lendava, pridružili pa so se jim še Matej Fišer, Janez Balažic in Peter Tomaž Dobrila.

"Imamo marsikaj, kar v velikih mestih manjka, in to bi radi delili, obenem pa opozorili, za kaj smo prikrajšani, da veliki prisluhnejo majhnim," je še dejala Katjuša Kranjc in dodala, da so kljub majhni ekipi pripravili dobro prijavo, a da ne bi uspeli brez pomoči številnih Lendavčanov, živečih doma ali po svetu. Pomagali so tudi tisti, ki jim je po njenih besedah mar za Lendavo, in tako so skupno prispevali več kot 50 mnenj in idej.

Odhod nezadovoljnih nosilcev lendavskega projekta EPK, nova ekipa še ni sestavljena

Župan Magyar je spomnil na začetek leta, ko so jih zapustili dotedanji nosilci projekta in so ostali brez vsakega dokumenta, goli in bosi, kot je dejal, in začeli od začetka. "Pozvali smo ljudi, domače in iz tujine, odzvali so se številni in se poistovetili z Lendavo. Izbrali smo vsebine in z veseljem so se nam priključili ali nas podprli, saj lahko le skupaj dosežemo preboj in s tem malim mestom Evropi pokažemo, kaj imamo," je dejal župan, prepričan, da množična podpora pomeni, da so na pravi poti in da je Lendava sposobna postati nosilka naziva EPK.

Kapital, ki ga konkurenti nimajo
V Lendavi poleg Slovencev živijo Madžari, Hrvati, Romi in Srbi. Njihovo sožitje in sodelovanje je po Magyarovem mnenju zavidljivo tako v Sloveniji kot v EU-ju. "To moramo pokazati, da združujemo veliko – na vse strani, prek meja. To je kapital, ki ga naši konkurenti nimajo," je še povedal lendavski župan. Kandidaturo Lendave so med drugimi podprli hrvaška Medžimurska županija, madžarska Zalska županija, avstrijska Radgona, svet pomurske regije, Državna slovenska samouprava na Madžarskem in Zveza Slovencev na Madžarskem, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Hrvaško kulturno društvo Pomurje, občine Murska Sobota, Čakovec in Zalaegerszeg.

V Lendavi so dobili tudi številna pisma podpore od Zveze Romov Slovenije, Šiftarjeve fundacije, kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov, občin, društev, uglednih posameznikov, soboške škofije, sveta pomurske razvojne regije, Evangeličanske cerkve v Sloveniji, društva pisateljev in več mest, ki so že nosila naziv EPK. Na posnetku je lendavski grad. Foto: SOJ RTV SLO/Lidija Kosi
V Lendavi so dobili tudi številna pisma podpore od Zveze Romov Slovenije, Šiftarjeve fundacije, kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov, občin, društev, uglednih posameznikov, soboške škofije, sveta pomurske razvojne regije, Evangeličanske cerkve v Sloveniji, društva pisateljev in več mest, ki so že nosila naziv EPK. Na posnetku je lendavski grad. Foto: SOJ RTV SLO/Lidija Kosi

Solidarnost kot skupni imenovalec programa Ljubljane
Prav tako bodo pripravljavci prijavne knjige za kandidaturo Mestne občine Ljubljana (Mol) s podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije za naziv EPK 2025 danes na ministrstvo za kulturo oddali svoje gradivo. Ljubljanski župan Zoran Janković, kot je povedal pred oddajo prijavne knjige, verjame, da bodo ta naziv tudi dobili. Po njegovih besedah je delovna skupina za pripravo kandidature naredila izjemno dober program. "Odločitev prepuščamo komisiji. Kakršna koli bo, jo bomo spoštovali," je dejal župan in dodal, da bodo sicer v Ljubljani vse predvidene projekte izvedli ne glede na to, ali bo Ljubljana izbrana ali ne.

Nina Peče Grilc je kot vodja delovne skupine za pripravo kandidature označila projekt Ljubljana 2025 za "vseslovenskega in vseevropskega". Naziv razumejo "kot odgovornost in priložnost, da postanejo evropska metropola, ki kulturo postavlja za osrednje gonilo razvoja evropskih mest". Skupni imenovalec celotnega programa je po njenih besedah solidarnost, saj je ta "edino vezivo mest prihodnosti, ki zagotavljajo boljšo družbo, ki bo pozorna tudi do vseh z manj priložnostmi in marginaliziranih".

Foto: MOL
Foto: MOL

Peterica programskih izzivov in trojica ciljev
V snovanju programa so se osredotočili na pet izzivov: kultura ne dosega vseh prebivalcev, kultura ni prepoznana kot gonilna sila razvoja, kultura je zgoščena v mestnem središču, ogroženost zaradi podnebnih sprememb in rast cen nepremičnin je težava, predvsem za mlade. Postavili so si tri osrednje cilje: dvig zadovoljstva prebivalcev s kulturno ponudbo vsaj na 90 odstotkov, uvrstitev na lestvico petih najboljših kulturnih in ustvarjalnih mest do leta 2026, tretji pa je: gradimo novo kulturno identiteto regije.

Kandidaturo za EPK 2025 so poleg Ljubljane in Lendave napovedali še v Piranu, Ptuju, Kranju in Novi Gorici. Mesta za drugi krog kandidature EPK 2025 bo dvanajstčlanska mednarodna komisija izbrala v prvih mesecih prihajajočega leta. Foto: BoBo
Kandidaturo za EPK 2025 so poleg Ljubljane in Lendave napovedali še v Piranu, Ptuju, Kranju in Novi Gorici. Mesta za drugi krog kandidature EPK 2025 bo dvanajstčlanska mednarodna komisija izbrala v prvih mesecih prihajajočega leta. Foto: BoBo

Umetniško vizijo in strategijo programa Ljubljana 2025 so po besedah Nine Peče Grilc utemeljili na oblikovanju t. i. ljubljanske metode, vsaka tema programa pa je premislek skozi tri metafore. Navzkrižja odpirajo teme, ki se izmikajo javnemu diskurzu, prevodi vzpostavljajo dialog, vezi pa ustvarjajo trajno povezanost. Kot je še povedala, bo Ljubljana 2025 svoj umetniški program okrepila in obogatila v drugem krogu kandidature, medtem ko so v prvo prijavo že vključeni projekti, ki sta jih programski odbor in delovna skupina izbrala med prijavami na javni poziv za programske ideje EPK 2025, objavljen jeseni. Kar pa se večjih infrastrukturnih projektov tiče, je Ljubljana 2025 priložnost, "da se delo na teh investicijah intenzivira in da se jih realizira v zgoščenem časovnem obdobju".

Kot je še dejala Nina Peče Grilc, so pripravili kompleksen in ambiciozen program. 63 milijonov evrov bo namenjenih za program in organizacijo projekta ter 121.200.000 evrov za predvidene naložbe. Program Ljubljana 2025 večidel pade v nov cikel naložb, ki jih bo spodbudila nova evropska finančna perspektiva, in dodala, da si bodo prizadevali sredstva pridobiti iz različnih evropskih in državnih finančnih virov, je še dejala vodja delovne skupine.

Sicer pa bosta v letu, ki prihaja, naziv EPK nosila Reka na Hrvaškem in Galway na Irskem, v letu 2012 pa ga je nosil Maribor s partnerskimi mesti.

Kandidature za EPK 2025