Kubanska vlada se že dalj časa spravlja na tamkajšnje disidentske umetnike, ki si prizadevajo za razveljavitev leta 2018 sprejetega zakona, imenovanega uredba 349, ki umetnikom in prizoriščem nalaga, da pred javnimi postavitvami oziroma uprizoritvami zaprosijo za uradno odobritev. Foto: EPA
Kubanska vlada se že dalj časa spravlja na tamkajšnje disidentske umetnike, ki si prizadevajo za razveljavitev leta 2018 sprejetega zakona, imenovanega uredba 349, ki umetnikom in prizoriščem nalaga, da pred javnimi postavitvami oziroma uprizoritvami zaprosijo za uradno odobritev. Foto: EPA
Havanski bienale in nov despotski zakon na Kubi

Kot piše v pozivu, so te institucije "s svojim molkom sokrive" pri vse večjih prizadevanjih oblasti za utišanje disidentov. Atelier Morales, ki ga sestavljata kubanska arhitekta Teresa Ayuso in Juan Luis Morales, je za The Art Newspaper sporočil, da je kampanja "stavka osebne odgovornosti za boj proti kubanski represivni mašineriji, ki je ena najmočnejših in najučinkovitejših na svetu".

Organizacije in posamezniki v "svobodnih in demokratičnih državah" morajo podpirati "pogumne kubanske umetnike in intelektualce, ki se spoprijemajo z vlado in uveljavljajo svoje ideje z mirnimi in neodvisnimi civilnimi gibanji," so še zapisali.

Konec večmesečnega pridržanja kubanske umetnice v njeni domovini

Očitno le oblastniki "vedo", kdo je in kdo ni umetnik
Kubanski aktivisti v zadnjih letih protestirajo proti uredbi 349. Gre za tako rekoč distopični zakon, ki od decembra 2018 omogoča cenzuro umetnikov. Na podlagi te uredbe lahko namreč oblast prisili prizorišča, da morajo pred javnimi postavitvami oziroma uprizoritvami zaprositi za uradno odobritev. S tem despotski zakon kriminalizira obstoj neodvisnih umetnikov, ki so posledično podvrženi popolnoma drugačni obravnavi, grozita jim pridržanje ali zaporna kazen v skladu z navodili kubanske vlade.

"Stavka se bo končala z dnem, ko bodo pravice [umetnikov] v celoti spoštovane in brez pogojev ali cenzure, brez obrekovanja ali samovoljnih aretacij," so še zapisali v Atelierju Morales.

Združenje slovensko-kubanskega prijateljstva: osamitev bi naredila bistveno večjo škodo

Na vest o pobudi za prekinitev sodelovanja s kubanskimi kulturnimi ustanovami se je odzval Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-kubanskega prijateljstva. Verjame, da načelna prekinitev sodelovanja s Kubo ni primerna odločitev, čeprav se zaveda, da lahko "uporaba določene uredbe, tudi uredbe 349, v določenem primeru nesorazmerno omeji kulturno delovanje". Svetuje, da se podporo umetnikom izreka predvsem v primerih, ko bi odredba grobo posegla v pravico do svobodnega umetniškega ustvarjanja in izražanja posameznega umetnika. "Nikakor pa ne more biti uredba 349 povod za kulturno osamitev vseh kubanskih umetnikov. Osamitev in prekinitev sodelovanja lahko pomeni bistveno večjo škodo, saj bi s takšno izolacijo kubanskim umetnikom onemogočili mednarodno sodelovanje in izmenjavo izkušenj na področju kulture."

Igor Jurišič poziv k osamitvi kubanskih umetnikov razume kot vzporedno aktivnost ekonomskemu embargu, ki ga proti Kubi izvajajo ZDA.

Minister za kulturo udaril novinarja
Protest za svobodo govora, ki so ga pred stavbo ministrstva za kulturo v Havani izvedli januarja letos, je sprožil nasilni obračun s protestniki, ki je rezultiral v aretacijah ali pridržanjih več deset aktivistov. Incident je privedel tudi do peticije in pravnega predloga za odstavitev ministra za kulturo Alpidia Alonsa, saj je iz videoposnetka dogajanja razvidno, da je udaril enega izmed prisotnih novinarjev.

Po tem dogodku so državni mediji okrepili prizadevanja za diskreditacijo umetnikov, med katerimi so Tania Bruguera ter člani gibanj San Isidro in 27N. V preteklem tednu so denimo v televizijski oddaji Razones de Cuba zatrdili, da je Bruguerino delo "izmišljen lik, ki so ga ustvarile ZDA", ki si prizadevajo "osvojiti simbolni prostor v državnih institucijah".

Tania Bruguera (na sredini) na enem izmed protestov pred ministrstvom za kulturo v Havani. Posnetek je nastal novembra lani. Foto: EPA
Tania Bruguera (na sredini) na enem izmed protestov pred ministrstvom za kulturo v Havani. Posnetek je nastal novembra lani. Foto: EPA

Mediji, ki poskušajo diskvalificirati umetnico
Oddaja je spodbudila nekdanjo direktorico havanskega bienala Llillian Llanes, dolgoletno podpornico dela te umetnice, da je na neodvisni spletni strani Artcrónica objavila javno pismo podpore. Llanesova je prizadevanja medijev označila za "surov poskus diskvalifikacije Bruguere kot umetnice" in "očiten dokaz novinarjeve nevednosti o razvoju sodobne umetnosti na Kubi".

"Nihče ne more zanikati ugleda [Bruguere], ki si ga je prislužila v več kot 20 letih dela kot kubanska umetnica," je še zapisala Llillian Llanes. In dodala, da bo Tanii Bruguera kubanska umetnostna zgodovina dala priznanje, ki si ga zasluži, "ne glede na to, kdo se vmešava".